EK tako v poročilu poziva države članice, naj okrepijo izpolnjevanje svojih zavez in izboljšajo odzivnost. Prav tako poziva države članice z večjimi premestitvenimi kapacitetami k aktivnejši udeležbi in izvajanju programa premestitev. Vse akterje poziva tudi k pospešitvi premestitev mladoletnikov brez spremstva.

Namesto premestitve 20.000 oseb samo 1.500
Po prvotnih načrtih bi moralo biti do sredine maja premeščenih vsaj 20.000 oseb. Cilj ni bil dosežen, saj je bilo v zadnjem obdobju poročanja premeščenih samo 355 dodatnih oseb, s čimer se je skupno število premeščenih oseb iz Grčije in Italije povečalo na 1.500. Pri premestitvah je sodelovalo le nekaj držav članic in članic schengenskega območja. Po zadnjih informacijah čaka na postopke v Grčiji okoli 46.000 prosilcev za azil in migrantov.

Podatki za preselitve kažejo, da je bilo do sredine maja preseljenih 6.321 oseb v 16 držav članic. Od 4. aprila 2016 je bilo iz Turčije preseljenih 177 Sircev, največ na Švedsko. Odobrenih je bilo še 723 prošenj in prosilci čakajo na preselitev v sedem različnih držav članic EU-ja. Skupaj je 19 držav članic in ena pridružena članica navedlo, da nameravajo zagotoviti 12.000 mest za preselitve iz Turčije. V skladu z dogovorom o vračanju Sircev iz Grčije po ključu "1:1" je med majem in julijem letos načrtovanih 2.000 preselitev v EU.

Zaveza o premestitvi 160.000 oseb iz Italije in Grčije
S programom za začasno nujno premestitev, ki je bil vzpostavljen septembra lani, so se države članice EU-ja zavezale premestiti 160.000 oseb iz Italije in Grčije ali drugih držav članic do septembra 2017. Države članice so nato julija lani potrdile predlog Evropske komisije za preselitev 22.504 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito.

Konec novembra lani je bil sprejet akcijski načrt EU-Turčija, ki vsebuje prostovoljni program sprejema. Evropski svet je 7. marca pozval k hitrejšemu izvajanju premestitev za ublažitev humanitarnih razmer v Grčiji.

ZN potrebuje pol milijarde dolarjev
Medtem pa Združeni narodi (ZN) pozivajo k finančni pomoči za okoli dva milijona beguncev po svetu, ki potrebujejo streho nad glavo. Vsega skupaj primanjkuje pol milijarde dolarjev, da bi begunce, ki nimajo zatočišča, primerno oskrbeli, ocenjuje ZN. ZN je v pozivu z naslovom Nihče naj ne ostane zunaj zaprosil posameznike, podjetnike in ustanove z vsega sveta, naj prispevajo nekaj denarja. "Zavetišča so za begunce ključna za preživetje in nanje je treba gledati kot na človekovo pravico," je razložil visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi in pojasnil, da je to lahko preprosta hiša, šotor ali vsaj nekakšna ponjava.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.