"Zaradi begunske krize mi plačujemo za napake EU-ja. Porabili smo že 25 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja in morali razglasiti krizne razmere," je v pogovoru za nemški časopis Bild ocenil Gjorge Ivanov in se spraševal: "Kaj smo dobili v zameno za to? Nič. Niti centa. Kot nečlanica EU-ja smo celo prisiljeni, da Evropo zavarujemo pred članico EU-ja, to je Grčijo, ki je begunce iz Turčije samo pošiljala naprej."

Evropska komisija je obtožbe makedonskega predsednika o nezadostni podpori glede prebežnikov odločno zavrnila. "Poudariti moramo, da je Makedonija od leta 2007 prejela skoraj 900 milijonov evrov pomoči," je dejala tiskovna predstavnica Evropske komisije in zatrdila, da je bil denar namenjen tudi za področje zaščite meja in azila.

Ivanov je sicer dejal, da ni prvič, da je EU pustil Makedonijo na cedilu. "Tudi med vojno na Kosovu smo sprejeli 360.000 beguncev in nihče nam ni pomagal, zaradi tega smo zdaj odgovorili proaktivno - naša vojska varuje naše meje." Makedonija je tako kot druge države na t. i. balkanski begunski poti zaprla meje, zaradi česar se je pot prebežnikov proti severni in zahodni Evropi ustavila, je pa zaradi tega v Grčiji obtičalo na desettisoče beguncev.

Lažni potni listi
"Z evropskega stališča smo nič, nismo v EU-ju, nismo v schengenu, nismo v Natu. Nihče nas noče," je dejal Ivanov in ob tem EU obtožil, da je spregledal varnostne zadržke, saj prebežniki prihajajo z vojnih območij, kot so Sirija, Irak, Afganistan in drugih držav. "Če bi se zanašali na Bruselj in ne nase, bi bili zdaj preplavljeni z džihadisti," je dejal.

Razkril je še, da so v Makedoniji zaplenili okoli 9.000 ponarejenih ali ukradenih potnih listov, a so države EU-ja, vključno z Nemčijo, zavrnile, da bi z Makedonijo delile podatke o džihadistih ali tehnologijo za biometrično identifikacijo. "A nihče ni dovolj pogumen, da bi povedal, kaj še bo. Samo med Sudanom in Egiptom je 20 milijonov migrantov, ki si želijo v Evropo. Begunski val ne bo pojenjal, saj vsakdo prek Twitterja ali Facebooka izve za vse," je še dejal.

Grčija gradi nove centre
Grške oblasti so danes znova prepeljale več sto prebežnikov iz Aten v druge dele države. 200 večinoma Sircev in Iračanov so namestili v mestu Trikala v osrednji Grčiji. Okoli 150 prebežnikov pa naj bi do večera prepeljali v mesto Konica pri meji z Albanijo, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Zaradi slabih razmer je okoli 800 prebežnikov zapustilo center v kraju Idomeni ob grško-makedonski meji, kjer je trenutno še vedno okoli 12.500 ljudi. Atene, ki se spopadajo s hudo finančno krizo, so zagotovile skorajšnjo gradnjo novih centrov za prebežnike in obljubile, da Idomenija ne bodo zaprle na silo.

Bolgarija razmišlja o postavitvi ograje na meji z Grčijo
Odkar Slovenija, Hrvaška, Srbija in Makedonija čez svoje meje spuščajo le osebe z veljavnimi dokumenti in vizumi, je t. i. balkanska pot iz Grčije proti zahodni Evropi zaprta. Vedno bolj pa se omenja možnost, da bi prebežniki spremenili svojo pot prek Bolgarije, Albanije ali Italije.

Sofija tako že podaljšuje 30 kilometrov dolgo ograjo na meji z Grčijo, ki so jo postavili sredi leta 2014. Zdaj pa naj bi jo podaljšali še za 130 kilometrov. Bolgarija namreč razmišlja o postavitvi žične ograje na celotni meji z Grčijo, da bi preprečila morebitno odprtje nove poti prek svojega ozemlja.

Na bolgarsko-grški meji je trenutno 400 vojakov, po besedah bolgarskega premierja Bojka Borisova pa jih lahko pošljejo še dodatnih 500. Vojska in obrambno ministrstvo bosta v kriznih razmerah podpirala notranje ministrstvo, obmejno policijo in žandarmerijo, je še dejal Nenčev. Dodal je sicer, da trenutno ni nobenega begunca, ki bi se približeval bolgarski meji.

Fotogalerija iz Idomenija (Reuters):