Režoča žica je tamkajšnjemu prebivalstvu, od nekdaj navajenemu živeti brez preprek, že takoj dvignila pritisk. Koliko kilometrov ovire bo stalo na levem bregu reke, za zdaj ni znano, prav tako ne, kdaj bodo končali delo.

"Že od včeraj opazujemo, kaj se dogaja. Nihče nas ni obvestil. Ne morem verjeti svojim očem. Žica v Istri je absurd nad absurdi. Kakšni begunci neki, sem zagotovo ne bo nikogar. Stran vržen denar," je bil razburjen domačin Dušan Pucar.

"Norost brez primere"
Še bolj kritičen je predsednik krajevne skupnosti Denis Fakin, ki postavljanje preprek v Istri označuje za norost brez primere: "Večjih migracijskih tokov, ki bi terjali ovire, tu ne bo nikoli. Območje je neprehodno, begunci bi morali najprej posekati gozd, da bi sploh lahko prišli do doline. Če že, je večja možnost ob mejnem prehodu Sečovlje, upam pa, da tja ne bodo šli postavljat žice, ker bo spet prišlo do kakšnega obmejnega incidenta." Po njegovem mnenju bo žica velika ovira za kmetovalce in divjad, ki se bo zapletala vanjo.

"Ko je Dragonja ob hudih nalivih zaradi neočiščene struge poplavljala, da je bila cela dolina pod vodo, niso poslali nobene vojske na pomoč," je bil kritičen.

"Istrani od nekdaj živimo brez mej, to je bila vedno posebna značilnost tega prostora, zato nas je postavljanje ovir tudi čustveno iztirilo. Od nekdaj si prizadevamo za svoboden pretok ljudi, gospodarsko sodelovanje, prijateljske odnose, reka Dragonja je simbol povezanosti, potem pa pridejo in nam jo ogradijo. Očitno je treba ustvariti videz, da država skrbi za varnost državljanov, pred Evropo pa schengensko držo, drugače si te norije ne znamo razložiti," pa je izpostavila lokalna podjetnica Ingrid Mahnič, ki ima turistično kmetijo v bližini, kjer postavljajo žico.

In kako najnovejše dogajanje ob Dragonji komentira borec za južno mejo Joško Joras? Pravi, da postavljanje žice v Istri ne more in ne želi kaj dosti komentirati: "Žica je nujno zlo. Če bi imeli modre ljudi, bi država že prej ravnala preventivno in ne bi potrebovali žice."

"Odločitev o postavljanju žičnate ograje v Istri je nezaželena in bo povzročila veliko nevšečnosti ljudem, ki ob meji živimo skupaj. Občini Piran bo povzročila tudi gospodarsko škodo, saj živimo predvsem od gostoljubja, dostopnosti in privlačnosti destinacije. Istra slovi po svoji povezanosti, odprtosti in strpnosti, zato vanjo žičnate ograje ne sodijo. Bodeča žica nas ne bo varovala in ne bo preprečevala sanj o boljšem in varnejšem življenju, ki jih sanjajo migranti," pa je zapisal piranski župan Peter Bossman.

Belokranjci nezadovoljni z ograjo
Predstavniki črnomaljske in metliške občine pa želijo, da država na določenih območjih najde drugačno rešitev od trenutne postavitve ograje.

Občinski možje so se zato danes sestali z državnim sekretarjem na notranjem ministrstvu Boštjanom Šeficem. "Mogoče bodo našli primernejšo rešitev, ki jo bodo v prihodnjem tednu pretresli v okviru notranjega in drugih ministrstev ter podali rešitve," je pred sestankom povedala županja Črnomlja Mojce Čemas Stjepanovič.

Državni sekretar Šefic je po sestanku dejal, da so se pogovorili o vseh vidikih nastalega položaja. Sam je poskušal predstaviti kompleksnost težave, tudi z varnostnega vidika. Pogovarjali so se tudi o težavah, s katerimi se spoprijemajo tamkajšnji krajani, ribiči, lovci in turistični delavci, pa tudi o nevarnosti morebitnih poplav oz. naraščanju reke, ki lahko žico tudi poškoduje.

"Dogovorili smo se, da bomo vse to proučili in na podlagi tega skušali najti ukrepe za lajšanje nastale situacije," je dejal Šefic in dodal, da so nekateri od teh ukrepov že pripravljeni, zelo verjetno pa jih bodo dopolnili.

Ker je zaradi žičnate ograje delovanje ribiške družine okrnjeno za 30 odstotkov, saj je dostopnost do reke zdaj onemogočena, po besedah Šefica obstaja možnost, da bi ribičem omogočili, da bi ob lovu izvajali tudi nadzor.

Živali že imajo težave
V naselju Vinica, kjer je tudi mednarodni mejni prehod, sta po besedah županje dva velika kampa in turistično-gostinski objekt tik ob Kolpi. Tam bodo težave predstavili tudi predstavniki območnih ribiških družin. Z žico je namreč zaprt potok, ki teče v Kolpo, in povzroča težave ribam, ki se hodijo drstit v ta potok.

Postavitev žičnate ograje na območju Metlike in Črnomlja je med tamkajšnji krajani sprožila veliko nezadovoljstva. Člani civilne pobude so v petek predstavili zahtevo za presojo ustavnosti oz. zakonitosti dela zakona o nadzoru državne meje. Varuhinji človekovih pravic Vlasti Nussdorfer so tudi predlagali, naj jo vloži na ustavno sodišče.

Pričakujejo še dva vlaka
Danes je do 13.30 v Slovenijo vstopilo 2.059 ljudi. Na Policijski upravi Novo mesto okoli 19.30 pričakujejo še en vlak s približno 1.095 ljudmi in nato ob 23. uri še okoli 1.000 prebežnikov.

Trenutno je v sprejemnem centru v Dobovi še 900 prebežnikov, ki bodo nadaljevali pot proti Jesenicam in Karavankam.

Na PU-ju Novo mesto so bili ob tem obveščeni, da je v brežiški bolnišnici zaradi zastoja srca umrl 87-letni državljan Sirije, ki je v Slovenijo vstopil z vlakom včeraj pozno popoldan. V večernih urah so ga zaradi slabega počutja iz Dobove odpeljali v bolnišnico, kjer je umrl.