Gre za zapisnik s sestanka med turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdogan, turškim zunanjim ministrom Feridunom Sinirlioglujem, predsednikom Evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom 16. novembra lani po koncu vrha G20 v Antaliji, ki ga je objavil grški portal euro2day.gr, ki se ukvarja predvsem s finančnimi in gospodarskimi temami.

Šlo je za sestanek pred vrhom EU-Turčija 29. novembra v Bruslju, na katerem sta se Bruselj in Ankara dogovorila za tri milijarde evrov vreden sveženj pomoči Turčiji za oskrbo sirskih beguncev na njenem ozemlju v zameno za turško omejevanje prihoda prebežnikov v EU. Dogovor vključuje tudi oživitev pristopnih pogajanj in pospešitev vizumske liberalizacije.

Kot kaže zapisnik, je Juncker dejal, da morajo biti vprašanja migracij, pridruževanja Turčije Uniji in vizumov videna kot del paketa. Glede pristopnih pogajanj je treba nekaj članic še prepričati, a Unija bo predlagala čimprejšnje odprtje poglavij.

V srcu zadeve milijarde. A koliko?
Donald Tusk je opozoril, da mora biti vrh konec novembra uspešen. Da bi to dosegli, pa morajo biti stvari čim bolj jasne, je dejal. Nejasnosti so bile že glede količine sredstev, ki bi jih EU dal Turčiji. Kot je glede na zapisnik dejal Tusk, so se pogovarjali o treh milijardah evrov v roku dveh let, zatem pa je izvedel, da je turški premier Ahmet Davutoglu hotel tri milijarde za eno leto.

Erdogan je nato vprašal, ali bo dogovor določal tri milijarde ali šest. Ko je Juncker potrdil, da bodo ponujene tri milijarde, je Erdogan odvrnil, da Turčija treh milijard evropskih sredstev sploh ne potrebuje. "Lahko kadar koli odpremo vrata v Grčijo in Bolgarijo in damo begunce na avtobuse," je glede na zapisnik dejal turški predsednik. Če bo Bruselj vztrajal pri treh milijardah za dve leti, se nimajo več o čem pogovarjati, je še dejal Erdogan.

"Če ste dali 400 milijard Grčiji ..."
V času evrske krize je Grčija namreč prejela več kot 400 milijard evrov, je dejal in dodal, da bi, če bi del teh sredstev vložili v varno območje v Siriji, rešili vse probleme s sirskimi begunci. Tusk je odvrnil, da pomoč Grčiji oziroma posojila niso bila le zanjo, temveč se je reševal evro, torej je šlo za pomoč za vse članice evrskega območja, zato da teh številk ne moremo kar tako primerjati. Erdogan pa je Tuska opozoril, da se tokrat rešuje schengensko območje, kar je spet evropski projekt.

Če bo schengna konec, Turčija z EU-jem ne bo mogla skleniti sporazuma o ukinitvi vizumov, ampak bo morala sklepati bilateralne sporazume s posameznimi članicami, je opozoril Juncker.

Tusk je še poudaril, da je položaj v EU-ju težek. Nekatere članice so pripravljene ukiniti schengen, še posebej po Parizu, je dejal in dodal, da bi lahko, če dogovor ne bo dosežen kmalu, postale stvari dramatične. EU si resnično želi doseči dogovor s Turčijo, je še dejal.

"In če dogovora ne bo, kako se boste soočali z begunci? Jih boste ubili?" je retorično vprašal Erdogan. Tusk je odvrnil, da bi lahko EU za begunce postal manj privlačen, a da to ni rešitev, ki jo iščejo. EU ne bo soočen z le enim mrtvim dečkom na obalah Turčije, ampak jih bo 10.000 ali 15.000, je dejal Erdogan. Napade v Parizu pa je pripisal revščini in izključenosti.

Pingpong s stroški z begunci
Juncker je dejal, da komisija od Turčije nikoli ni prejela uradne prošnje za denar in da je Turčija osem milijard evrov, kolikor je dejal Erdogan, porabila v štirih letih. Ta denar je bil porabljen zgolj za begunska taborišča, ki so boljša kot drugje, ga je prekinil turški predsednik. Na to je Tusk odvrnil, da je obiskal enega izmed taborišč in da so resnično impresivna. A predsednik Evropskega sveta je spomnil, da je Nemčija za begunce samo leta 2015 porabila 6 milijard evrov, EU pa skupaj 50 milijard. Turški zunanji minister je sicer tri milijarde evrov označil za žalitev.

Predsednik Evropske komisije je še dejal, da je komisija na Erdoganovo prošnjo preložila objavo poročila o napredku Turčije v čas po turških volitvah, kar pa po Erdoganovih besedah njegovi stranki Pravičnost in razvoj (AKP) ni pomagalo k zmagi. Sploh pa je bilo to poročilo žalitev, je dejal Erdogan. Zaradi takšnih poročil večina Turkov ne želi v EU, je dejal.

Erdogan kot princ
Erdogan je poudaril, da EU ni še ničesar storil za Turčijo. Tudi denar gre za begunce, ne za Turčijo. Juncker je ponovil, da je treba skleniti dogovor v petnajstih dneh. EU si za to močno prizadeva, Erdogana pa da so v Bruslju obravnavali kot princa. "Kot princa? Seveda, saj ne predstavljam države iz tretjega sveta," je odvrnil Erdogan.