"Skozi to težko obdobje gremo z roko v roki z Nemčijo," je po prvem posvetu turške in nemške vlade v Berlinu dejal turški premier. "Gospa Merkel je naredila velik, zgodovinski korak za vest človeštva," je o begunski politiki nemške kanclerke povedal njen turški kolega. "To človeško držo in vodstvene sposobnosti moramo ceniti."

Merklova pa je Turčiji znova obljubila finančno pomoč Evropske unije za reševanje begunske krize v vrednosti treh milijard evrov. "Evropska stran je dala na razpolago tri milijarde evrov. To sem danes znova zagotovila," je povedala in dejala, da želijo s temi sredstvi okoli 2,5 milijona beguncem, ki so nastanjeni v Turčiji, zagotoviti boljše pogoje za življenje. O projektu se bomo dokončno dogovorili na vrhu EU-ja, ki bo 18. februarja.

Zavzeli smo se tudi za tesnejše sodelovanje v boju proti nezakonitim migracijam v Egejskem morju, je poudarila nemška kanclerka. "Nezakonitim tihotapskim združbam ne moremo dopustiti, da bi ljudi izpostavljali nevarnosti."

"Turčija najbolj prizadeta država v begunski krizi"
Turški premier Ahmet Davutoglu je sicer že pred srečanjem dejal, da begunska kriza NI turška kriza in da Ankara "krize ne izvaža, ampak je bila kriza izvožena v Turčijo". "Zdaj je to postala evropska kriza," je dodal 56-letni premier.

Turčija in EU sta se konec lanskega leta dogovorili o cilju za zajezitev migrantskih tokov. V letu 2015 je evropske države namreč po nezakoniti poti doseglo okoli milijon prebežnikov. Po podatkih Ankare je v Turčijo prispelo skoraj tri milijone prebežnikov, večinoma iz Sirije.

Turčija porabila deset milijard dolarjev
Po dogovoru je EU Turčiji obljubil tri milijarde evrov pomoči za spopadanje z begunsko krizo. Po tem dogovoru naj bi Turčija večje število prebežnikov zadržala znotraj svojih meja in jih ustavila na poti v Evropo. Davutoglu je dejal, da takšna vsota morda ne bo dovolj za upravljanje begunske krize. Tri milijarde evrov po njegovih besedah predstavljajo le to, da se pokaže politična volja za delitev bremen.

"Vedno znova bomo to preučevali, saj nihče ne ve, kako dolgo bo trajalo," je dodal turški premier, pri čemer je imel v mislih vojno v Siriji, ki traja že od leta 2011. "Za denar EU-ja ne prosjačimo. A če je volja za delitev bremen resna, bomo morali sesti za mizo in se pogovoriti o podrobnostih krize," je še poudaril. Kot je dodal, je Turčija za begunce porabila deset milijard dolarjev svojega denarja.

Članstvo v EU-ju strateški cilj
Davutoglu je spregovoril tudi o operacijah, ki jih Ankara na jugovzhodu države izvaja proti upornikom oborožene Kurdske delavske stranke (PKK): "Operacije bomo nadaljevali, dokler ne bodo položili orožja, dokler ne bodo prenehali nastavljati min na ulicah mest in dokler ne bodo vsa mesta brez ilegalnih oboroženih skupin." Prekinitev ognja med PKK-jem in Ankaro je po dveh letih propadla julija lani, hkrati z mirovnimi pogovori, na katerih so dosegli nekaj napredka, a so nato zastali. Ankara je prejšnji mesec operacije proti PKK-ju še okrepila in v zadnjih tednih po lastnih navedbah ubila 640 kurdskih borcev.

Davutoglu je še poudaril, da članstvo Turčije v EU-ju ni le želja, temveč strateški cilj. "Seveda vemo za težave, kot je ciprsko vprašanje. Pri tem bo prišlo do pozitivnega razvoja, da se najdejo rešitve. V odnosih med Turčijo in EU-jem je v zadnjih treh mesecih prišlo do zelo pozitivnega zagona," je dodal premier in izrazil prepričanje, da bo Turčija nekega dne članica EU-ja.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.