ki bodo izrazili namero o vložitvi prošnje za azil v Avstriji in Nemčiji. Makedonija je začasno zaprla mejo pri Gevgeliji.
"Od danes naprej na osnovi odločitve avstrijske vlade, ki sta nam jo predložili vladi Slovenije in Hrvaške, prebežniki ne bodo mogli nadaljevati svoje poti, če ne bodo izrazili namere za iskanje azila na ozemljih Avstrije in Nemčije," je med obiskom začasnega sprejemnega centra za prebežnike v Adaševcih povedal srbski minister za delo in vodja vladne koordinacijske delovne skupine za migracije Aleksandar Vulin. Srbija je na meji z Makedonijo že vzpostavila mejne kontrole prebežnikov, prebežnike pa že sprašujejo, v kateri državi želijo zaprositi za azil.
Avstrijske oblasti so namreč danes sklenile, da bo Avstrija letos sprejela 37.500, do sredine leta 2019 pa skupno 127.500 prosilcev za azil.
Vulin je še pojasnil, da prebežniki, ki želijo priti v druge države oziroma želijo prošnjo za azil vložiti v drugih državah, ne bodo mogli prečkati ozemelj Hrvaške, Slovenije, Avstrije in Nemčije. Po njegovih besedah se je srbska vlada na podlagi odločitev teh držav, da prebežnikom ne bodo omogočile prehoda svojega ozemlja, odločila za podoben ukrep in je o tem obvestila tudi Makedonijo.
Nikogaršnjo zemljo med Grčijo in Makedonijo na mejnem prehodu Idomeni - Gevgelija so danes dopoldne nepričakovano zaprli. Kot so sporočili z makedonskega notranjega ministrstva, so se za zaprtje odločili zaradi okvare na železniški progi v Sloveniji. A na Slovenskih železnicah so za STA pojasnili, da promet poteka normalno in da so tudi vlaki s prebežniki do zdaj vozili nemoteno.
Hrvaška bo poostrila mejni nadzor s Srbijo
Po sprva mlačnem odzivu Hrvaške je notranji minister Ranko Ostojić izjavil, da bo tudi Hrvaška uveljavila nova pravila za sprejem beguncev na meji. "Poleg do zdaj zahtevanih podatkih bomo dodali tudi podatek, ali bodo zaprosili za azil v Nemčiji ali Avstriji," je dejal Ostojić, ki bo več podrobnosti razkril v četrtek v Zagrebu.
Skozi Hrvaško je v štirih mesecih prečkalo nekaj manj kot 600.000 beguncev in ekonomskih migrantov, ki so prišli iz Srbije.
Ostri odzivi humanitarnih organizacij
Na odločitev Avstrije o postavitvi zgornje meje števila prosilcev za azil so se zelo kritično odzvale nevladne organizacije.
Amnesty International (AI) Avstrija je avstrijske oblasti pozval, naj najdejo konstruktivne rešitve, ne da bi omejile pravice tistih, ki iščejo zaščito. "Zdaj potrebujemo rešitve za nove in stabilnejše sisteme za sprejem in oskrbo beguncev. Sisteme, ki omogočajo hitro in pošteno obravnavo prošenj za azil ter človeku dostojno oskrbo potreb prosilcev," je povedal generalni sekretar avstrijske AI-ja Heinz Patzelt.
Organizacija za prosilce za azil Asylkoordination Österreich je medtem opozorila, da zgornje meje za prebežnike ogrožajo evropske vrednote in da ljudi ne bodo odvrnile od prihoda v Avstrijo ter bo stranski učinek okrepitev tihotapljenja ljudi. Zveza socialističnih študentov (VSStÖ) je bila še ostrejša in je zatrdila, da "zgornje meje ubijajo". Ob tem je pripomnila, da je azil človekova pravica, za katero ne sme biti zgornje meje.
EU se je odzval bolj razumevajoče
Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je v Strasbourgu dejal, da ima Avstrija tako kot Nemčija skrbi, da bo "ostala sama" pri reševanju prebežniške problematike. Zato razume odločitev avstrijskih oblasti. A nikogar, ki beži pred vojno, "ne bo odvrnilo, če nekdo reče, da ima zgornjo mejo", je opozoril. "Še naprej si bomo morali prizadevati za pošteno porazdelitev bremena, ker begunci prihajajo," je dodal.
Nizozemska: Zmanjšati je treba pritisk na zunanjih mejah
Nizozemski premier Mark Rutte (Nizozemska je januarja prevzela vodenje Sveta EU-ja) je na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu znova opozoril, da je trenutno število prebežnikov v EU-ju nevzdržno. "Število beguncev je treba v prihodnjih od šestih do osmih tednih občutno zmanjšati," je dejal in poudaril, da je ključno izvajati dogovor s Turčijo za zmanjšanje pritiska na zunanje EU-ja, zagotoviti ustrezne sprejemne zmogljivosti in ustrezen nadzor na meji, vzpostaviti žariščne točke in zagotoviti popis pribežnikov.
Juncker: Ali resnično potrebujemo enotno valuto?
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je v razpravi znova izpostavil vez med schengenskim območjem brez nadzora na notranjih mejah in skupno evropsko valuto. "Schengen je ogrožen," je ponovil in dodal, da članice zapirajo meje druga za drugo, ko bodo vse zaprte, bodo ugotovile, kako velik je strošek. Samo na mostu med Švedsko in Dansko je zaradi ponovnega nadzora na meji za 300 milijonov evrov stroškov, je ponazoril.
Ko bomo dojeli, kako drag je "neschengen", se bomo po Junckerjevih besedah vprašali, ali resnično potrebujemo enotno valuto. Za ohranitev schengena je po njegovem prepričanju nujno takoj vzpostaviti evropsko mejno in obalno stražo, ki jo je decembra predlagala Komisija, in tako zagotoviti ustrezen nadzor na zunanji meji EU-ja.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
