Z začetkom begunske krize na slovenski južni meji, ki je hkrati tudi zunanja schengenska meja, so se policisti spopadali s težavami, povezanimi z velikim številom ljudi, ki jih je bilo treba hitro popisati v skladu z zakonodajo.
"Največji izziv je bil, kako popisati ljudi, ki so prihajali iz najrazličnejših smeri. Vstopnih točk, kjer bi jih lahko popisali, pa ni bilo. Policisti so se morali znajti s pisnimi podatki in odločbami, ki so jih osebe prinesle s seboj iz drugih držav," je pojasnil Timotej Kalin z urada za informatiko in telekomunikacije na Generalni policijski upravi.
Na pobudo operativnih služb so morali v uradu za informatiko in telekomunikacije zelo hitro najti rešitev za pospešitev evidentiranja oseb, njihovega preverjanja po operativnih evidencah kot tudi za izdajo vse potrebne dokumentacije. Poleg tega je bilo treba podpreti tudi sprotno poročanje o problematiki in evidentiranje vseh nastalih finančnih posledic akcije, je dejal Kalin.
Krajši postopek evidentiranja
Za osnovo pri izdelavi eMigranta so vzeli obstoječo aplikacijo za mejni nadzor Travel Doc, ki jo uporabljajo za preverjanje potnikov, ki vstopajo v schengensko območje. Aplikacija Travel Doc vključuje zajem podatkov iz potovalnega dokumenta za osebo in preverjanje listine in osebe po operativnih evidencah, ki so ključne za dovoljenje osebi prehoda čez mejo.
Ta rešitev ima že integrirana optični čitalnik dokumentov in čitalnik prstnih odtisov. Ker pa je manj kot polovica prebežnikov imela dokumente, je bilo treba zagotoviti še možnost ročnega vnašanja ključnih osebnih podatkov, osebe pa je bilo treba tudi fotografirati.
Nabor osebnih podatkov o osebi so pozneje razširili še s podatki o ciljni državi, jezikih, ki jih oseba govori, informacijo o tem, ali oseba potuje sama ali je del družine, vzrok migracije in podobno. Vsi ti podatki so po besedah Kalina pomembni tudi za logistiko prevozov kot tudi v postopkih predaje oseb drugim državam.
Po Kalinovih besedah so s to rešitvijo v največji mogoči meri optimizirali zajem ključnih podatkov o osebi. Postopek evidentiranja so namreč skrajšali z začetnih od 10 do 15 minut na osebo na največ pet minut na osebo oziroma tudi za evidentiranje družine.
Pomanjkanje skupnih evropskih usmeritev
Zajeti podatki se sicer shranjujejo v centralni enoti podatkov. Če aplikacija deluje v načinu offline, pa se podatki z delovnih postaj posredujejo na skupni strežnik, kjer jih delavci urada naknadno obdelajo in prenesejo v centralne evidence.
Na uradu izpostavljajo pomanjkanje skupnih evropskih usmeritev glede evidentiranja in skupne informacijske podpore. Podatki, ki jih zajemajo z aplikacijo, bi bili namreč lahko uporabni tudi delu policije v drugih državah. Če pa bodo ti ostali zbrani le po posameznih državah, bo njihova uporabnost minimalizirana, je še dodal Kalin.
Obvestilo uredništva:
Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.
