Slovenija je predlagala sestanek s hrvaško stranjo, kjer bo zahtevala od hrvaške strani natančnejšo identifikacijo tujcev, je pojasnil Boštjan Šefic. Foto: BoBo
Slovenija je predlagala sestanek s hrvaško stranjo, kjer bo zahtevala od hrvaške strani natančnejšo identifikacijo tujcev, je pojasnil Boštjan Šefic. Foto: BoBo
Mejni prehod Šentilj
Avstrijci so zaradi povečane stopnje ogroženosti začeli doslednejšo registracijo prebežnikov, tako na Karavankah s tolmači od sobote izvajajo tudi jezikovni nadzor. Foto: BoBo
Mejni prehod Šentilj
Edini razlog zavrnitve je ugotovitev avstrijskih varnostnih organov, da tujci ne prihajajo iz držav, za katere trdijo, da so državljani. Razlog zavrnitev torej ni v tem, da tujci prihajajo iz varnih držav oziroma nevojnih območij. Foto: BoBo
Mejni prehod Šentilj
Spremembe v postopkih na meji so po njihovih navedbah povezane z napovedanimi zaostritvami mejne kontrole na evropski ravni. Foto: BoBo
Stari Šentilj spet odprt
Avstrijici vrnili prebežnike
Avstrijci izvajajo jezikovni nadzor prebežnikov

Poostren nadzor avstrijskih organov je na novinarski konferenci pojasnil sekretar ministrstva za notranje zadeve (MNZ) Boštjan Šefic. Dejal je, da so vzrok opozorila glede morebitnih terorističnih napadov, ki so jih v zadnjih dneh prejeli. Indici o napadih se sicer nanašajo zlasti na večja mesta, pri čemer je še posebej izpostavljen Dunaj.

Slovenija je že predlagala sestanek s hrvaško mejno policijo na temo poostrenega nadzora nad identiteto prebežnikov, je pojasnil Šefic in dodal, da bodo na sestanku od Hrvatov zahtevali natančnejšo identifikacijo tujcev. Poostren nadzor bi pomenil precej povečano obremenitev za policijo, je priznal in hkrati spomnil na predlog za vzpostavitev evropske mejne straže.

Avstrijski jezikovni nadzor
V ta namen so na vstopno točko Karavanke/Rosenbach pripeljali več tolmačev, ki jezikovno preverjajo tujce, ali ti dejansko prihajajo iz držav, za katere trdijo, da so njihovi državljani, so sporočili s slovenske policije.

Pojasnili so, da se je tovrsten dodatni jezikovni nadzor začel v soboto, s tem datumom so začeli tudi zavračati prve skupine tujcev.

Razlog zavrnitev torej ni v tem, da tujci prihajajo iz varnih držav oziroma nevojnih območij. Avstrijski varnostni organi tako sprejemajo tudi državljane Maroka, Alžirije, Irana in podobno, zatrjuje policija.

Nekatere Avstrijci že sprejeli nazaj
Vse zavrnjene tujce nameščajo v Center za tujce v Postojni. Po ponovnem popisu, v katerega vključujejo tudi pogodbene prevajalce, so slovenski varnostni organi včeraj avstrijskim kolegom uspešno predali 91 tujcev, ki so bili prej zavrnjeni.

V torek so zaradi laganja o državi, iz katere prihajajo, Avstrijci zavrnili 413 ljudi, od tega jih je bilo 200 po besedah Šefica po dodatnem popisu naknadno že izročenih avstrijskim varnostnim organom.

"Dogaja pa se, da v naših postopkih pri ponovni registraciji tujci praviloma povedo pravo državljanstvo, ko pa jih pripeljemo avstrijskim varnostnim organom, ponovno skrivajo svoje pravo poreklo - predvidevamo, da zaradi nadaljnjega zaprosila za mednarodno zaščito," so še zapisali.

Pojasnili so, da pri popisu tujcev za ugotavljanje identitete oziroma porekla tujca uporabljajo dokaze, ki jih zberejo pri pregledu, zbranih obvestilih ter s pomočjo tolmača, ki po jeziku lahko presodi, s katerega območja prihaja tujec (npr. alžirska arabščina je povsem drugačna od sirske ipd.).

Spremembe na evropski ravni
Spremembe v postopkih na meji so po njihovih navedbah povezane z napovedanimi zaostritvami mejne kontrole na evropski ravni. Kot so pojasnili, je Evropska komisija namreč 16. decembra predlagala spremembe zakonika o schengenskih mejah, kjer predlagajo spremembo člena, ki določa mejni nadzor. Sprememba se nanaša na mejni nadzor oseb, ki uživajo pravico do prostega gibanja, pri prehajanju zunanjih schengenskih meja.

Mejni nadzor ob izstopu in vstopu bi vseboval preverjanje državljanstva osebe in potovalnih dokumentov, vključno s preverjanjem v schengenskem informacijskem sistemu, Interpolu in nacionalnih bazah podatkov policije, ter preverjanje, ali oseba ne predstavlja grožnje notranji varnosti, javnemu redu ali mednarodnim odnosom ter javnemu zdravju, so pojasnili.

Bo to prineslo neznanske poletne gneče?
Poudarili so, da gre za predlog komisije, ki bo predmet razprave in usklajevanj na strokovni in politični ravni Evropske unije. Slovenska policija ima po njihovih navedbah zadržek, saj to pomeni sistematičen nadzor vseh potnikov, ki prestopajo slovensko-hrvaško mejo.

Tako bi morali torej sistematično nadzirati vse, ki v poletnih mesecih potujejo na poletni dopust na Hrvaško. Nedvomno bi imel tak mejni nadzor velik vpliv tudi na povečane čakalne dobe, so navedli.

Prebežniški val sicer ne pojenja, saj dnevno po besedah Šefica v Slovenijo prispe okoli štiri tisoč prebežnikov, skupno pa od sredine oktobra do torka do 12. ure že 371.692 prebežnikov. Na južni meji je medtem postavljenih že 153 kilometrov žičnate ograje.


Čez stari mejni prehod Šentilj spet promet

Danes pa so delno spet odprli stari mejni prehod Šentilj. Do nadaljnjega bo za osebni promet odprt med 6. in 22. uro, promet tovornih vozil pa bo še naprej potekal prek novega mejnega prehoda po avtocesti A1.

Prehod so po navedbah policije odprli na podlagi prizadevanj slovenske in avstrijske policije ter krajevnih skupnosti pri urejanju migracijskih tokov.

Prometna ureditev bo prilagojena trenutnim razmeram na tem območju. Prehod so zaprli sredi oktobra zaradi povečanega števila prebežnikov.

Za vnovično odprtje prehoda si je Občina Šentilj prizadevala, ker je zaradi njegovega zaprtja trpela gospodarsko škodo - potem ko so tam postavili begunski center in zaprli cesto, je večina tamkajšnjih gostinskih lokalov in trgovin začasno zaprla vrata.

Stari Šentilj spet odprt
Avstrijici vrnili prebežnike
Avstrijci izvajajo jezikovni nadzor prebežnikov