Prvi del shoda naj bi potekal ob 11. uri v naselju Brezovica v koprskem zaledju in naj bi imel poudarek na kulturnem programu, ob 14. uri pa naj bi se shod nadaljeval v vasi Dragonja tik ob istoimenskem mejnem prehodu s Hrvaško.

Skupina na Facebooku Proti bodeči žici v Istri in drugod je sicer namenjena vsem, ki se povezujejo in organizirajo proti delitvi Istre z bodečo žico ali drugimi preprekami, izhaja iz objave na tem družbenem omrežju. Zapis je poleg v slovenščini tudi v hrvaškem in italijanskem jeziku.

Ograja na 36 lokacijah
Do danes so sicer postavili 137 kilometrov žične ograje, in sicer na območjih policijskih uprav Maribor, Celje, Murska Sobota, Novo mesto, Ljubljana in Koper, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.

Ograjo so postavili na 36 različnih posamičnih lokacijah od mejnega prehoda Gibine v občini Razkrižje do doline reke Dragonje v občinah Piran in Koper. Ograjo z žico tako postavljajo v občinah Razkrižje, Ormož, Središče ob Dravi, Podlehnik, Žetale, Bistrica ob Sotli, Rogatec, Podčetrtek, Brežice, Črnomelj, Metlika, Osilnica, Ilirska Bistrica, Piran, Koper in Kozina.

Erjavec poudarja dialog z lokalnimi skupnostmi
Zunanji minister Karl Erjavec obžaluje, da je treba varnost zagotoviti tudi s postavitvijo tehničnih ovir. Hkrati opozarja, da so te postavljene, da se zavarujemo pred razpršitvijo migracijskega vala, vzroki migracij pa v kratkem še ne bodo rešeni.

"Razumem, da je pač prebivalstvo nezadovoljno zaradi tega, kar se dogaja, vendar moram opozoriti kot zunanji minister, da so se varnostne razmere dramatično spremenile," je dejal. Takoj ko bodo ugotovili, da tehnične ovire niso potrebne, bo vlada tudi takoj prenehala izvajati te dejavnosti, je napovedal.

"Mislim, da je odgovornost vlade, da pripravlja ustrezne ukrepe glede na vse te napovedi, res pa je, da bi bilo treba voditi ves čas dialog, tudi z lokalnimi skupnostmi," je opozoril zunanji minister.

Tisoči evrov za zdravstveno oskrbo
Za zdravstveno oskrbo prebežnikov pri nas je bilo do 13. decembra porabljenih več kot 375.000 evrov. Stroške za zdravljenje prebežnikov pokriva ministrstvo za zdravje.

V tem času so ambulantno in bolnišnično oskrbeli 6.695 migrantov, v brežiški bolnišnici jih je bilo 330, v drugih bolnišnicah skupaj pa okoli 500, je za Televizijo Slovenija pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Sandra Tušar.

Po besedah Tušarjeve stroške za zdravljenje prebežnikov pokriva ministrstvo za zdravje, račune za stroške, ki jih imajo zdravstvene ustanove za oskrbo prebežnikov, tako pošiljajo na ministrstvo, ki jim stroške povrne. V zvezi s tem so na ministrstvu že ob prvem toku prebežnikov izdali navodila, je pojasnila.

V Sloveniji umrli štirje prebežniki
Ministrstvo sicer po njenih besedah ni izdalo posebnega protokola za zdravstveno oskrbo prebežnikov. Kot je dejala, se prebežniki razlikujejo zaradi kulturnih značilnosti, pojavljajo se tudi težave s sporazumevanjem, drugih težav pa ni, zato posebnih navodil tudi za bolnišnično obravnavo ministrstvo ni izdalo.

So pa izdali navodila za obravnavo v sprejemnih in nastanitvenih centrih za migrante ter pojasnili, kakšno zdravstveno varstvo je zagotovljeno v skladu z zakonom o mednarodni zaščiti, je dodala.

Doslej so po besedah Tušarjeve v slovenskih bolnišnicah našteli štiri smrtne primere prebežnikov, od tega dva v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor ter po enega v ptujski in murskosoboški bolnišnici.

Kot je pojasnila državna sekretarka, se je po teh primerih sestala medresorska skupina, ki je pregledala vso veljavno zakonodajo. "Pravila so jasna: za stroške pokopa in stroške mrliške pregledovalne službe poskrbi občina, če seveda ni prisotnih svojcev," je pojasnila in dodala, da za zdaj ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo še proučuje zakonske možnosti, da bi bilo mogoče tudi drugačno financiranje.