Državni sekretar na slovenskem obrambnem ministrstvu Miloš Bizjak je izpostavil tri poudarke današnjega srečanja na Dunaju.

"Prvi poudarek je bil, da smo skupaj solidarni z vsemi državami, ki sodelujejo pri migrantski problematiki, zlasti na balkanski poti," je povedal. V drugi točki so države poslale "jasen signal tihotapcem, da bomo storili vse, da prekinemo tihotapske poti", tretji poudarek pa je zaveza, "da bomo skušali storiti vse za nadzor naših zunanjih meja", je pojasnil Bizjak.

Cilj: Skupen nastop v primeru zaostrovanja razmer
Na srečanju so države potrdile tudi deklaracijo z naslovom Skupno upravljanje migracijskih izzivov. "V njej se strinjamo, da bomo do aprila naredili akcijski načrt za potencialno poslabšanje razmer v zvezi z migranti," je potrdil Bizjak. Cilj je skupen nastop v primeru zaostrovanja razmer.

Akcijski načrt bo, kot je pojasnil državni sekretar, nastajal pod vodstvom Wolfganga Sobotke. Avstrijski notranji minister bo pripravil osnutek, nato pa bodo države udeleženke današnjega srečanja sodelovale pri pisanju končne oblike.

"Najprej bo treba identificirati potrebe, na drugi strani bomo identificirali možnosti - najsi bo kadrovske, finančne in tudi opremo, ki jo bomo lahko ponudili državi, ki bo najbolj ogrožena ob tej poti," je dejal Bizjak. Za konkretne predloge, kako bi lahko v tem načrtu sodelovala Slovenija, pa je po njegovih besedah za zdaj še prezgodaj.

Zahodnobalkanska pot zaprta praktično že leto dni
Na Dunaju je danes potekalo skupno srečanje notranjih in obrambnih ministrov Salzburškega foruma in pobude za srednjeevropsko obrambno sodelovanje, ta format pa so dopolnile še balkanske države.

Udeleženci konference so se strinjali, da je položaj na zahodnobalkanski poti sicer bistveno boljši kot v letu 2015 in prvi polovici leta 2016, a da še ne moremo govoriti o popolnem zaprtju, saj organi vseh držav na tej poti dnevno odkrivajo in preprečujejo poskuse nezakonitih prehodov meja, so v sporočilu za javnost zapisali na notranjem ministrstvu. Dodaten razlog za zaskrbljenost je tudi veliko število prebežnikov, ki so v Grčiji in v državah Zahodnega Balkana, zlasti v Srbiji.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic je na konferenci poudaril, da se morajo države z izzivi, ki jih predstavljajo migracije, soočati skupaj, in oblikovati rešitve, ki bodo vključevale vse. Pomanjkanje skupnih rešitev ima lahko po njegovih besedah resne negativne posledice, ki smo jim že priča - sprejemanje nacionalnih ukrepov ter vzpostavljanje notranjih meja ovirata pretok ljudi, otežujeta gospodarsko sodelovanje in predstavljata grožnjo temeljnim vrednotam schengenske ureditve.

Prihodnje rešitve moramo zgraditi na načelih humanitarnosti, solidarnosti in odgovornosti, kar pomeni, da je treba podpirati najbolj obremenjene države, omogočiti zaščito tistim osebam, ki jo potrebujejo, in učinkovito odvrniti tiste, ki sistem zlorabljajo, so poudarili na notranjem ministrstvu. Hkrati morajo vsi deležniki prevzeti svoj del odgovornosti in izvajati dogovorjene obveznosti.

Šefic je zagotovil, da bo Slovenija tudi v prihodnje kredibilna članica EU-ja in schengenskega območja in bo dejavno podpirala tiste rešitve, ki bodo prinašale konkretne rezultate. Ob tem pa je izpostavil tudi pomen zagotavljanja varnosti državljanov Slovenije in celotnega schengenskega območja.