Eden od razlogov za povečan prihod nezakonitih migrantov čez Sredozemlje v Italijo v zadnjih dneh bi bil lahko spremenjen način delovanja tihotapcev ljudi, ki na čolnih sedaj prevažajo veliko več ljudi kot prej, je pojasnila predstavnica Evropske komisije Natasha Bertaud.

Nedovoljenih prihodov prebežnikov je sicer bistveno manj kot v enakem obdobju lani, je še dejala. Razlika v primerjavi z lani je sicer tudi v sodelovanju komisije z Italijo pri vzpostavljanju t. i. žariščnih točk za prebežnike in v pripravljenosti italijanskih oblasti na obravnavo večjega števila prebežnikov.

Po podatkih komisije je bilo v skladu z marčevskim dogovorom med EU-jem in Ankaro nazadnje v Turčijo iz Grčije vrnjenih osem Sircev, ki v Grčiji niso želeli zaprositi za azil, je še povedala predstavnica komisije. V skladu z omenjenim dogovorom o omejevanju prihoda beguncev iz Turčije v EU bo Unija za vsakega sirskega begunca, vrnjenega iz Grčije v Turčijo, iz te države na ozemlje Unije preselila drugega begunca oziroma begunko iz Sirije.

Danska želi lažje zavračanje prosilcev za azil
Medtem se danska vlada pripravlja na morebiten porast prebežnikov, ki bi želeli vstopiti na Dansko. Vlada je tako predlagala zakon, s katerim bi lahko na mejah zavračala prosilce za azil, če bi njihovo število močno naraslo. "Biti moramo sposobni obvladovati pritisk," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejala danska ministrica za integracijo Inger Stojberg. "Zato uvajamo zasilno zavoro, s katero bomo lahko prosilce za azil zadržali na mejah," je poudarila. Ukrep so sprejeli po zgledu Norveške, ki je podoben korak storila v začetku letošnjega leta.

Vlada je napovedala tudi, da želi prebežnikom otežiti postopke za pridobivanje nekaterih socialnih ugodnosti, hkrati pa olajšati postopke za vračanje tistih, ki so jim prošnjo za azil zavrnili, v domovino. Poostriti namerava tudi varnost v azilnih centrih. "Čeprav je številka nižja od pričakovane, je 10.000 prosilcev za azil še vedno preveč, zato želimo njihovo število zmanjšati," je poudarila ministrica.

V začetku leta so na Danskem že sprejeli nekaj ukrepov proti prebežnikom. Med njimi je tudi pooblastilo policiji, da lahko prebežnikom zaseže vrednejše predmete ali denar, s čimer nato krijejo stroške njihove namestitve.

Nov vladni predlog je del dolgoročnega gospodarskega načrta, s katerim je manjšinska vlada skušala najti ravnotežje med pozivi k zaostritvi priseljenske zakonodaje in zahtevami za znižanje davkov. Protipriseljenska Danska ljudska stranka (DPP) je od vlade namreč zahtevala, naj zaostri priseljensko zakonodajo, vladni zavezniki na desnem političnem krilu pa vztrajajo pri znižanju davkov, čemur DPP nasprotuje.

Danska je letos sprejela 4.700 prosilcev za azil, do konca leta pa bo ta številka po pričakovanjih narasla na 10.000. To je še vedno za več kot polovico manj kot lani, ko je prejela 21.000 prošenj za azil, veliko število prebežnikov pa je med drugim pripeljalo do kaotičnih razmer, ko so ljudje kar po avtocestah skušali peš doseči Švedsko, ki ima milejšo azilno politiko.

Na Bavarskem proti getom
Spremembe na tem področju se obetajo tudi v nemški zvezni deželi Bavarska. Tamkajšnje oblasti bodo prosilcem za azil od četrtka dalje določale kraj bivanja za obdobje treh let. S tem želijo preprečiti, da bi se migranti naseljevali predvsem v večjih mestih, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Ukrep bo veljal za vse prosilce za azil razen za tiste, ki so na usposabljanju za določeno delovno mesto ali so zaposleni in delajo več kot 15 ur tedensko.

"Določitev kraja bivanja nam bo omogočila, da bodo migranti na Bavarskem živeli z nami, ne vzporedno z nami," je poudarila bavarska ministrica za socialne zadeve Emilia Müller. "Na ta način se bomo lahko izognili oblikovanju vzporednih skupnosti, obenem pa spodbujali vključevanje migrantov v družbo po vsej Bavarski," je pojasnila.

Novo pravilo so uvedli na podlagi zakona o integraciji, ki ga je nemška vlada sprejela v začetku avgusta. Bavarska je prva od 16 nemških zveznih dežel, ki se je odločila za določanje kraja bivanja. Nemčija je lani sprejela 1,1 milijona migrantov, med njimi največ prav Bavarska.