Tusk je po srečanju ponovil, da je begunsko krizo mogoče reševati le ob doslednem izvajanju schengenskega sistema in azilne politike Evropske unije.

Po mnenju Tuska se je treba vrniti k stanju, ko vse članice EU-ja izvajajo vsa pravila, ne le schengenska. Treba je tudi zavrniti vstop v državo tistim, ki niso zaprosili za azil v skladu z evropskimi pravili, je povedal Tusk med skupno izjavo za novinarje v Banskih dvorih.

Makedonije in Grčije ne bomo pustili samih
Po njegovih besedah je treba vse članice EU-ja mobilizirati za pomoč Grčiji, ki nosi največje breme begunske krize. "V Bruslju se zavedamo težkega stanja v Makedoniji in te države, ki ni članica EU-ja, ne bomo pustili, da se sama spopada z begunsko krizo," je dodal. Ponovil je, da je ključ rešitve krize dogovor s Turčijo, skozi katero večina beguncev prihaja v Evropo.

Orešković je poudaril, da bo Hrvaška izvajala schengenska pravila in da bo pomagala Grčiji in Makedoniji. Po mnenju hrvaškega premierja policije Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Srbije in Makedonije odlično sodelujejo. A je hkrati ocenil, da je potrebna še večja podpora Evropske unije.

Potrdil je, da bo hrvaška vlada predlagala spremembe zakona o meji, da bi hrvaška vojska v izrednih primerih lahko pomagala policiji pri nadzoru meje.

7. marca vrh EU-Turčija o zajezitvi migrantskega toka
Namen Tuskove turneje, ki jo je v torek začel na Dunaju in nadaljeval s pogovori s premierjem Mirom Cerarjem, sta pripraviti izredni vrh EU-ja in Turčije, ki bo 7. marca, in redni spomladanski vrh Unije 17. in 18. marca. Vrh 7. marca bo sicer razdeljen na dva dela: najprej bo potekal sestanek s Turčijo, nato bo vrh Unije ločeno razpravljal o schengenu.

Ponedeljkov vrh naj bi bil neuradno rok, do katerega naj bi bile države vzdolž balkanske poti pripravljene čakati na rezultate sodelovanja s Turčijo, preden začnejo same izvajati stroge ukrepe za zajezitev migracijskega toka.

Nato čaka na zeleno luč Turčije
Medtem pa Natove ladje, ki naj bi v Egejskem morju pomagale pri zajezitvi migrantskega toka, še niso dobile dovoljenja Turčije za vplutje v turške teritorialne vode. Kljub Natovim prošnjam Turki pretekli konec tedna ladjam zavezništva niso dovolili vstopa v turške vode. Turške oblasti so kontraadmirala Jörga Kleina, nemškega poveljnika Natove operacije, zdaj pozvale, naj pride v Ankaro, da bi določili območje, kjer bodo lahko plule Natove ladje. Kot poročajo diplomatski viri, pa Turčija pri tem "ne kaže veliko interesa", da bi sprejemala prebežnike, ki bi jih Natove ladje prestregle med prečkanjem Egejskega morja.

Ankara: Turčija ne ovira misije
A Turčija zanika obtožbe, da naj bi ovirala začetek Natove misije. "Turčija je bila vodilna pri predlaganju misije. Trditve, da Turčija nasprotuje lastnim predlogom ni ne logično in ne konsistentno," je dejal v Ankari tiskovni predstavnik turškega zunanjega ministrstva Tanju Bilgic.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.