Kot je v 12. poročilu o izvajanju načrtov za premeščanje in preseljevanje beguncev ugotovila Evropska komisija, so članice Evropske unije do zdaj iz Italije in Grčije premestile 18.418 ljudi, iz tretjih držav pa 16.163 ljudi.

Načrt za premeščanje je še daleč od uresničitve, saj so se članice zavezale, da bodo premestile 98.255 ljudi, načrt za preseljevanje pa se izvaja bolje, saj so premestile že več kot 70 odstotkov od predvidenih 22.504 ljudi.

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je poudaril, da je popolnoma izvedljivo do septembra premestiti vse osebe v Grčiji in Italiji, ki so upravičene do mednarodne zaščite.

Trojica na črnem seznamu
Edine tri države članice, ki iz Italije in Grčije niso sprejele še nobenega begunca, so Madžarska, Poljska in Avstrija, ki po navedbah Bruslja ne izpolnjujejo svojih obveznosti.

Komisija je že pozdravila odločitev Avstrije, da bo sprejela 50 beguncev iz Italije. Poudarili so, da v projektu že skoraj leto dni ni sodelovala Češka.

Posebnih opozoril je bila tako deležna četverica, zato je Bruselj pozval Madžarsko in Poljsko, naj takoj začneta sodelovati, Češka naj se znova aktivira, Avstrija pa naj napove tudi premestitve iz Grčije. Izpostavljeni so bili tudi pozivi nekaterim drugim članicam. Bolgarijo in Slovaško poziva, naj bosta prožnejši pri izražanju svojih želja ter naj čim prej začneta premeščati tudi iz Italije.

Komisija se tako danes osredotoča zlasti na omenjeno četverico: Madžarska in Poljska naj takoj začneta sodelovati, Češka naj se znova aktivira, Avstrija naj napove tudi premestitve iz Grčije.

Pozivi tudi drugim državam
V Bruslju so poudarili tudi pozive nekaterim drugim članicam. Bolgarijo in Slovaško so pozvali, naj bosta prožnejši pri izražanju svojih želja ter naj čim prej začneta premeščati tudi iz Italije.

Irska in Estonija naj v sodelovanju z Italijo poiščeta vzajemno sprejemljive rešitve glede odprtih varnostnih vprašanj, tako da bo mogoče čim prej izvesti predvidene premestitve. Španijo, Belgijo, Hrvaško, Nemčijo, Romunijo, Slovaško, Francijo in Ciper komisija poziva, naj okrepijo dejavnosti v sklopu načrta za premeščanje beguncev iz Italije in Grčije.

Vse članice morajo okrepiti zmogljivosti za obravnavo prošenj za azil, se izogniti preveč omejevalnim preferencam in zamudam ter dati prednost ranljivim prosilcem, zlasti mladoletnikom brez spremstva.

Italijo v Bruslju opozarjajo, naj nujno pospeši postopke za identifikacijo in registracijo upravičenih prosilcev.

Če se Madžarska, Poljska, Avstrija in Češka ne bodo ustrezno odzvale v mesecu dni, komisija znova grozi z ukrepanjem: v junijskem poročilu naj bi se izrekla glede morebitnih pravnih postopkov proti kršilkam.

Slovenija še ne sprejema ljudi iz tretjih držav
Po drugi strani se načrt za preseljevanje beguncev iz tretjih držav izvaja bolje, saj so članice preselile že več kot dve tretjini dogovorjenih 22.504 ljudi, v glavnem iz Turčije, Jordanije in Libanona.

A prizadevanja so zelo različna. Estonija, Nemčija, Irska, Nizozemska, Finska, Švedska, Velika Britanija, Islandija, Liechtenstein in Švica so že izpolnile cilje.

Devet držav, med njimi Slovenijo, komisija opozarja, da še niso začele preseljevati. Poleg Slovenije so to še Bolgarija, Ciper, Grčija, Hrvaška, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška.

Pravna podlaga za premeščanje in preseljevanje je sicer različna. Če članice ne izvajajo zavez v okviru načrta za premeščanje, lahko komisija proti njim sproži pravni postopek. Načrt za preseljevanje pa temelji na priporočilu, ki ni pravno zavezujoče, temveč le politična zaveza.

Kljubovanje Danske
Danska je medtem sporočila, da ne bo upoštevala direktive EU-ja, ki nalaga umik začasnega nadzora na meji v naslednjih mesecih, razen če povezava "čudežno" zaščiti zunanje meje pred nezakonitimi prebežniki in Italija ustavi prihajanje beguncev na svoje ozemlje.

Po besedah danskega premierja Larsa Lokkeja Rasmussena v Italijo in naprej v Evropo še vedno prihaja preveliko število prebežnikov in beguncev.