Senat ljubljanskega okrožnega sodišča, ki ga je vodil sodnik Zvjezdan Radonjić, je Janeza Janšo in odvetnika Francija Matoza oprostil krive ovadbe nekdanje tožilke Branke Zobec Hrastar. Po mnenju senata je tožilka priredila obtožni predlog. Ali je to naredila namerno ali je šlo za napako, pa je senat pustil ob strani. Po mnenju senata sta imela Janša in Matoz upravičen razlog, da sta v ovadbi zoper tožilko zapisala, kar sta zapisala, zato ju je sodišče tudi oprostilo obtožb krive ovadbe.

Za Matoza pa so odločili, da je kriv žaljive obdolžitve, ker naj bi na novinarski konferenci junija 2011 dejal, da so vsi dokazi v obtožnem predlogu zgolj plod domišljije tožilke.

Po besedah predsednika senata je Matoz vrhunski pravnik in kot tak ne more trditi, da v zadevi ni bilo nobenih dokazov. Ti so po mnenju predsednika senata bili, v to, kakšni so bili, pa se ni spuščal. Matozu je bil obsojen na denarno kazen 4.400 evrov, ki pa mu je ne bo treba plačati, če po pravnomočnosti zadeve eno leto ne bo storil istega kaznivega dejanja. Tožilstvo bo o pritožbi razmislilo, Matoz pa jo je že napovedal.

Jasen sodni razplet
Za Janšo je bil sodni razplet jasen sam po sebi, vprašanje je bilo le, na kateri stopnji bi ga doživeli. Janša verjame, da bo tudi Matoz na eni izmed višjih instanc oproščen žaljive obdolžitve.

Matoz je v izjavi po sodbi poudaril, da meje žaljive obdolžitve ni prekoračil, kar da bo dokazal. "Stališče Evropskega sodišča za človekove pravice in tudi našega ustavnega sodišča je, da je kritika lahko še dosti hujša in jo morajo tožilci prenesti," je zatrdil Matoz, ki opozarja, da morajo biti tudi tožilci natančni pri pisanju, tako kot mora biti on kot odvetnik natančen pri tem, kaj govori.

Sodnik, ki ga ima sicer za vrhunskega, je po njegovem mnenju izjavo vzel iz konteksta. "S pritožbo bom nedvomno uspel in bo sodba oprostilna tudi v tej točki," je še prepričan. Matoza tudi veseli, da je sodnik zadevo hitro končal in jasno ugotovil, da je kazenska ovadba, ki sta jo z Janšo vložila, temeljila na dejstvih.

Tožilka vztraja pri svojem
Zobec Hrastarjeva vztraja, da očitki na njen račun ne držijo. Ob odhodu s sodišča je znova poudarila, da ni napisala, da je Badovinac Črnkovičeva poslala Riedlu elektronsko sporočilo. "Tako si oni razlagajo. Tudi sodnik si tako razlaga in to je njegova stvar, a jaz tega nisem zapisala," je vztrajala. Spomnila je še, da se je kot tožilka v tej zadevi želela izločiti, a da ji tedanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar ni ugodila.

Obtožbe na novinarski konferenci
Janša in Matoz sta 20. junija 2011 sklicala novinarsko konferenco, na kateri sta predstavila kazensko ovadbo, ki sta jo vložila zoper Branko Zobec Hrastar, avtorico obtožnega predloga v zadevi Patria. Očitala sta ji zlorabo uradnega položaja, ker da je v obtožnem predlogu kot ključni dokaz proti Janši navedla izmišljen in ponarejen dokument.

Janša in Matoz z ovadbo in pozneje obtožnim predlogom proti Zobec Hrastarjevi nista uspela, saj je tožilstvo ovadbo zavrglo. Nato je Janša prevzel pregon kot zasebni tožilec, vendar je okrajno sodišče obtožni predlog zavrglo kot neutemeljen. Tožilstvo pa je februarja 2012 zoper Janšo in Matoza vložilo obtožnico zaradi kaznivega dejanja krive ovadbe in žaljive obdolžitve.