Osebje knjigarne, ki je last založbe VigeVageKnjige, je posledice novega homofobnega napada, ki se je očitno zgodil v noči s sobote na nedeljo, odkrilo v nedeljo, 24. novembra, dopoldne. Kot so o posledicah napada zapisali v izjavi za javnost: "Levo ob vratih knjigarne grafit SMRT PEDROM, na odtočnem žlebu v neposredni bližini vhodnih vrat v knjigarno dve nalepki z napisoma 'rod dom bog slovénski réd' in 'konec levice slovénski réd', vratna cerada posprejana z znakom, enakim temu na nalepkah, ter s črnim sprejem posprejan odpiralni čas na nabiralniku."

Napad na dan pred odprtjem 40. SKS-ja
Policijska patrulja je prispela v kratkem času, opravila ogled in napravila zapisnik, so še sporočili iz knjigarne. Kot so še navedli, je policija ravnala "profesionalno, korektno, komunikacija je bila spoštljiva in dostojna. Izročili smo ji obe nalepki, grafite so fotografirali. Napad policija obravnava kot kršitev 297. člena KZ-1," ki se nanaša na javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Napad se je zgodil dan pred slovesnim odprtjem 40. Slovenskega knjižnega sejma (SKS), največje knjigotrške prireditve v Sloveniji, zato v Mariborki posebej poudarjajo: "Napadena je bila prodajalna knjig."

Odziva stranke Levica, Mirovnega inštituta in zagovornika načela enakosti
Nedavni napad so za zdaj obsodili v stranki Levica, v kateri predvsem pozivajo "ljudi, naj ne nasedajo tistim, ki jim ponujajo poceni odgovore in fantazije ter jih namesto ukvarjanja z realnimi problemi skušajo zaplesti v medsebojno sovraštvo." Oglasili so se tudi z mirovnega inštituta, kjer predlagajo "simbolno, a pomembno gesto: župan Saša Arsenovič, izobesite mavrično zastavo na stavbi občinske uprave. S tem boste pokazali, da Maribor zagovarja vrednote enakosti, strpnosti in solidarnosti. Takšna dejanja niso zgolj simbolična – so jasno sporočilo skupnosti, da sovraštvo in nasilje nimata prostora v mestu." Med drugim so dodali še, da prav tako zahtevajo od policije in tožilstva, da "grožnje s smrtjo obravnavata z vso resnostjo, nemudoma izvedejo temeljito preiskavo ter odgovorne pripeljejo pred roko pravice."

Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je prepričan, da ima dogodek znake kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ob tem je poudaril, da je po zadnji spremembi kazenskega zakonika v primeru, ko je nagib za storitev kaznivega dejanja spolna usmerjenost ali katerakoli druga osebna okoliščina, to treba upoštevati kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni.

"Na stene so neznanci napisali grožnjo celi skupini ljudi zaradi njihove spolne usmerjenosti. Iz ostalih risb je mogoče razbrati, da avtorji sporočajo zavračanje vključevanja družbenih skupin, ki jih simbolizira mavrica, to je istospolno usmerjenih ljudi in ljudi z različnimi spolnimi identitetami. Način izvedbe kaže, da gre za premišljeno in načrtovano grožnjo ljudem z določeno osebno okoliščino ter vsem, ki v knjigarni delajo ali jo obiskujejo," je zapisal Lobnik.
Kot je dodal, obsoja vse oblike nasilja, še posebej tiste, ki so usmerjene proti skupinam ljudi z določeno osebno okoliščino, ob tem pa vse organe pozval, naj ukrepajo v skladu s pristojnostmi.

Več napadov v mesecu ponosa
Knjigarna je na začetku letošnjega junija, meseca ponosa, nad vhodom izobesila mavrično zastavo skupnosti LGBT, ki jo je neznanec 18. junija zgodaj popoldne nasilno odtrgal in po dejanju pobegnil. Tudi sicer so neznanci večkrat poskusili nasilno odstraniti zastavo, prav tako so pljuvali na zastavo in nacistično pozdravljali. V enem primeru je bila zaposlena celo deležna groženj s škarjami in fizično silo, je takrat sporočila Anja Zag Golob, direktorica in glavna urednica založbe VigeVageKnjige.

Sorodna novica Iznad mariborske knjigarne nasilno strgali mavrično zastavo

Iz knjigarne so 13. novembra opozorili, da policijski in tožilski postopki pet mesecev po junijskih napadih "še vedno niso zaključeni, oni pa o njih niso ustrezno obveščeni." Pet dni pozneje, 18. novembra, so od okrožnega državnega tožilstva v Mariboru prejeli odgovor na poizvedbo glede končanja policijske preiskave, ki so jo poslali 26. avgusta. V njej jim je okrajna državna tožilka sporočila, da v eni od obeh odprtih zadev "po pregledu poročila in prilog ugotavlja, da v obravnavanem dejanju niso podani zakonski znaki uradno pregonljivega kaznivega dejanja."

Storilčevo ravnanje je obravnavano kot prekršek
Dodali so, da je tožilka nadalje pojasnila, da bo storilčevo junijsko ravnanje obravnavano kot prekršek po ZJRM-1, ne pa kot kršitev 297. člena KZ-1. "V konkretnem primeru te okoliščine niso bile podane, saj je bil storilec ob dejanju sam in ni nagovarjal ali ščuval drugih k sovraštvu, nasilju ali nestrpnosti," je po navedbah knjigarne še zapisala tožilka.

"Širše razsežnosti, skratka, po mnenju tožilke umanjkajo, slednje pa so, izhajajoč iz njenega zapisa, ključne za opredelitev kršitve 297. člena KZ-1. Kot da so se napadi na knjigarno junija zgodili v vakuumu. Kot da kontekst in družbene posledice ne obstajajo," je navedla Anja Zag Golob v imenu Mariborke. V nasprotju z napadi v času meseca ponosa "tokrat na knjigarni ni bilo nobenega zunanjega znaka, bila je zaprta. Knjigarna, prostor svobode in dialoga, je znova tarča napada, ker je pred petimi meseci v znak podpore manjšinam v družbi in spoštljivega sobivanja izobesila mavrično zastavo," je še izpostavila.