V sklepni akciji 4. avgusta sta bili izvedeni dve hišni preiskavi na območju Ljubljane in prijeta dva osumljenca, ki sta bila organizatorja tihotapljenj ilegalnih prebežnikov na območju Slovenije, 31-letni državljan Slovenije in 33-letni državljan BiH-a, ki je bil glede na ugotovitve že več let aktiven pri tihotapljenjih, v letu 2019 pa pravnomočno obsojen za tovrstno kaznivo dejanje. Po izpustitvi iz zapora je kljub pogojnemu izpustu nadaljeval tihotapljenje tujcev. Omenjeno kriminalno združbo so poleg omenjenih sestavljali še trije državljani Slovenije in državljan Kosova.

Člani združbe, stari od 20 do 43 let, so za tihotapljenje ilegalnih prebežnikov uporabljali najeta tovorna kombinirana vozila ter jim dostavljali hrano, pijačo in sveža oblačila. Kriminalna združba je v obdobju preiskave prek Slovenije v Italijo poskušala pretihotapiti ali je pretihotapila najmanj 17 državljanov Bangladeša, Iraka, Irana in Afganistana.

Cena tihotapljenja od BiH-a do Italije je znašala od 4000 do 5000 evrov na osebo, cena prevoza od meje s Hrvaško čez ozemlje Slovenije do Italije pa približno 350 evrov na osebo. Nezakonite prestope državne meje so osumljenci opravljali na območju Podgorja, Cerknice in Velike Doline. Po oceni policistov je združba na ta način zaslužila od 68 tisoč do 85 tisoč evrov, vendar pa je, kot so zapisali, točen znesek premoženjske koristi težko opredeliti.

Kriminalisti so po aretaciji med hišno preiskavo našli več elektronskih naprav, manjši zavitek prepovedanih mamil in druge predmete, pomembne za kazenski postopek. Kot je pojasnil pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije PU-ja Koper Dejan Grandič, so pri omenjenih dveh ugotovili, da obstaja nevarnost, da bi dejanje ponovila, zato so ju dan po prijetju pripeljali pred preiskovalno sodnico, ki je zanju odredila pripor. Grozita jima denarna kazen in zaporna kazen od treh do 15 let. Drugi štirje osumljenci bodo med kazenskim postopkom na prostosti.

Aretacija tudi v Italiji

Enega izmed osumljenih so prijeli italijanski varnostni organi. Med tihotapljenjem je bežal pred policijskimi patruljami italijanske policije in pri tem zapeljal s cestišča ter poškodoval najeto vozilo. Italijanski varnostni organi pa so, potem ko so ga prijeli, ugotovili, da je uporabljal ponarejene dokumente.

Italijanski varnostni organi so ob tem obravnavali eno kaznivo dejanje, prijet pa je bil državljan Kosova s ponarejenimi dokumenti.

Manj odkritih tihotapcev in večje število nezakonitih prehodov

Pomočnik vodje koprskega sektorja kriminalistične policije Dejan Grandič je poudaril, da imajo v primerjavi z lanskim letom na območju koprske policijske uprave letos manj kaznivih dejanj tihotapstva prebežnikov. Lani so jih v tem obdobju odkrili 112, letos 79. Od tega so po podatkih PU-ja Koper podali kazensko ovadbo zoper 78 osumljencev, 36 med njimi jih je po zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom končalo v priporu.

Število prebežnikov, ki nezakonito vstopijo v Slovenijo, pa je večje. Policijska uprava Koper je do konca julija obravnavala 2068 ljudi, ki so nedovoljeno prestopili kopensko mejo s Hrvaško, kar je za 10,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. "Več je torej individualnega potovanja čez zeleno mejo, ljudje si pomagajo z navigacijo in podobno," je dejal Grandič.

Med prebežniki največ Afganistancev in Pakistancev

Koprski kriminalisti sicer vsako leto odkrijejo kakšno tihotapsko kriminalno združbo, precej pa je med tihotapci tudi posameznikov. Ko gre za organizatorje prevozov, so to po navadi stari znanci policije, medtem ko so razlogi posameznih prevoznikov, ki se lotijo kaznivih dejanj, zelo raznoliki. "Lahko gre za osebe s socialnega dna, brezposelne, odvisnike, mlajše, ki vidijo priložnost hitrega zaslužka ..." je naštel Grandič.

Po podatkih koprske policijske uprave je bilo letos največ nezakonitih prehodov meje na območju Rakitovca in Podgorja. Po državljanstvu obravnave prevladujejo državljani Afganistana (621), sledijo državljani Pakistana (465), več kot lani je državljanov Bangladeša (216) in Turčije (188). Tujim varnostnim organom so letos izročili 967 tujcev, veliko večino v Hrvaško. Opažajo pa večji delež namer za mednarodno zaščito, posebej državljanov Afganistana.