Kot je ob sprejemu povedal notranji minister Aleš Hojs, je odločitev, da Slovenija na pomoč pri varovanju meje povabi policiste drugih evropskih držav, zorela kar nekaj časa, veliko vlogo pri končni odločitvi pa je imelo dejstvo, da DZ ni podprl aktivacije 37.a člena zakona o obrambi, s katerim bi vojakom dal dodatna pooblastila pri varovanju meje.

"Trenutno se morda zdi, da je v času, ko je val nezakonitih migracij manjši, pomoč tujih policistov nepotrebna, a kdo lahko zagotovi, da se jutri ne bo zgodilo nekaj podobnega, kot se je zgodilo leta 2015," je opozoril Hojs. Zato je po njegovih besedah prav, "da smo na takšne ekstremne primere vnaprej dobro pripravljeni".

Olaj je pomoč tujih policistov označil kot dobrodošlo, saj nezakoniti prehodi meje za slovensko policijo predstavljajo veliko obremenitev. "Zato je vaš prihod za nas zelo pomemben in dobrodošel. Upamo, da se boste hitro privadili novim razmeram in učinkovito opravili svoje delo, hkrati pa spletli nova poznanstva in si nabrali novih izkušenj," je dejal tujim policistom.

Od 21 tujih policistov jih 10 prihaja iz Poljske, šest iz Litve in pet iz Estonije. Po besedah generalnega direktorja policije Antona Olaja se bodo pridružili slovenskim policistom v Beli krajini, kjer jim bodo v pomoč pri nadzoru meje in postopkih s prebežniki. Njihovo delo bo ves čas potekalo ob navzočnosti in nadzorom slovenskih policistov, zanj pa bodo imeli tudi določen nabor pooblastil. Pri nas bodo vsaj en mesec in največ pol leta.

Policisti tudi iz Madžarske in Romunije

Po besedah Hojsa pogovori o pomoči tujih policistov potekajo tudi z nekaterimi drugimi državami. Že v naslednjem mesecu tako k nam prihajajo policisti iz Madžarske, Romunije (iz slednje vsaj 25) in "verjamem še nekaterih drugih držav". Med drugim se o tem intenzivno pogovarjajo tudi z Dansko, Avstrijo in Nemčijo. Po besedah Hojsa se niso odločili, da k sodelovanju povabijo hrvaške policiste, saj ocenjujejo, da imajo ti dovolj dela z varovanjem lastne meje.

Število nezakonitih prehodov južne meje je sicer trenutno manjše kot v enakem obdobju lani, a se z izboljševanjem vremenskih pogojev povečuje. Po besedah Hojsa bi trenutno potrebovali okoli 150 tujih policistov, a to zahteva tudi kar nekaj finančnih sredstev. "Okvirno nas taka tri ali štiritedenska misija 21 tujih policistov stane med 40.000 in 50.000 evri," je ponazoril.

Obnovitev skupnih patrulj na italijanski meji

Na policiji in notranjem ministrstvu si želijo tudi obnoviti skupne mešane slovensko-italijanske patrulje na zahodni meji. O tem bo Hojs govoril z italijansko ministrico, ki naj bi v Slovenijo prišla konec tega ali v začetku prihodnjega meseca, je dejal.

Slovenska policija je sicer po oceni Hojsa v preteklih letih pri varovanju meje naredila izjemno delo. Samo lani je prijela skoraj 14.000 nezakonitih migrantov, kar predstavlja skoraj 14 odstotkov vseh, ki so lani ilegalno vstopili v EU, je dejal.

Ob tem pa ga skrbijo "nekateri zapisi upokojenih visokih policijskih častnikov in univerzitetnih profesorjev", da gre pri pomoči tujih policistov zgolj za predstavo za javnost ter da je pomoč Frontexa nepotrebna. "Pričakoval bi, da poznajo evropsko zakonodajo vsaj toliko, da vedo, da Frontexa na slovensko-hrvaški meji skladno z evropskimi direktivami ni mogoče imeti," je dejal.

Mednarodne okrepitve slovenske policije na hrvaškem notranjem ministrstvu ne komentirajo

Pridružitve policistov iz Estonije, Litve in Poljske slovenskim kolegom pri varovanju meje s Hrvaško pa niso želeli komentirati na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve.

Kot so pojasnili, niso seznanjeni z vsemi podrobnostmi namena Slovenije, da v varovanje meje vključi policiste iz drugih držav.

Neuradno pa v Zagrebu ugotavljajo, da Slovenija krepi nadzor na meji s Hrvaško, čeprav je bilo v prvih treh mesecih letos zabeleženih za 30 odstotkov manj ilegalnih prehodov meje kot v enakem obdobju lani.

Ob navedbah slovenskega notranjega ministrstva, da je slovenska policija trenutno predvsem zaradi nezakonitih prehodov meje in epidemije covida-19 zelo obremenjena, je neimenovani hrvaški vir za za Slovensko tiskovno agencijo ocenil, da bi bilo treba v Bruslju čim prej sprejeti politično odločitev o premestitvi schengenske meje z južne madžarske in slovenske meje na vzhodno hrvaško mejo.

Pojasnil je, da je Evropska komisija marca letos dokončno potrdila, da je postopek evalvacije Hrvaške za schengen uradno končan ter da je država tehnično popolnoma pripravljena na članstvo. Kdaj bi se to lahko zgodilo, pa še ni jasno.

Kot je dodal omenjeni vir, Hrvaška ni zahtevala pomoči drugih policij na svoji zunanji meji, saj ima dovolj policistov in tehnične opreme, kar je potrdil tudi Bruselj. Hrvaška ima na svoji vzhodni meji približno 6000 policistov, za katere so tudi z evropskimi sredstvi nabavili veliko opreme.

Simbolična pomoč slovenskim policistom iz Estonije, Litve in Poljske je verjetno tudi odgovor na to, da slovenska vojska ni dobila dodatnih pooblastil, da bi pomagala policistom pri nadzoru slovenske meje, je menil neimenovani vir, ki je opozoril še na to, da je slovenska poteza sledila uradni potrditvi Evropske komisije, da je Hrvaška pripravljena na vstop v območje schengna brez dodatnih pogojev.

Omenjeni vir je sicer izrazil pričakovanje, da se bo po koncu pandemije obnovilo delo mešanih slovensko-hrvaških patrulj, ki so delovale od leta 2004. Zaradi pandemije so namreč lani sodelovanje začasno prekinili.