Zadnji marčevski dan se je vlada seznanila z nameravanim podpisom memorandumov o soglasju med slovenskim ministrstvom za notranje zadeve in policijo ter posameznimi policijami držav članic EU-ja o uvedbi "skupnih patrulj in drugih skupnih oblik ukrepanja za obvladovanje nezakonitih migracij" na državni meji Slovenije s Hrvaško.
Kot so tedaj pojasnili na vladi, je namen sklenitve memorandumov, da se na tehnični ravni dogovori konkretno sodelovanje policij dveh držav pri napotitvi mejnih policistov. Skupno ukrepanje vodi slovenska policija, napoteni mejni policisti pa bodo ravnali v skladu z njenimi navodili.
S tem se uresničuje nekakšen "plan B" ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ki si že dolgo prizadeva, da bi slovenska policija dobila pomoč za zaščiti slovensko-hrvaške meje pred migracijskimi pritiski v Sredozemlju in na Zahodnem Balkanu.
Policistom pri varovanju meje že pomaga Slovenska vojska, vlada pa si je lani prizadevala za aktivacijo 37a. člena zakona o obrambi, ki bi vojakom za določen čas podelila nekatera policijska pooblastila, kot sta, denimo, začasno omejevanje gibanja oseb ali sodelovanje pri obvladovanju skupin in množic.
Za aktivacijo omenjenega člena je potrebna dvotretjinska večina v DZ-ju, večina opozicije pa ni imela posluha za vladne želje oz. je postavljala svoje pogoje, denimo omejen obseg delovanja SV-ja v mejnem pasu, v zameno za glasove podpore.
Dogovori z drugimi policijami že potekajo
Notranji minister Hojs je sredi marca v oddaji Faktor na TV3 povedal, da je Slovenija tik pred dogovorom z nekaterimi državami, da pošljejo svoje policiste na slovensko južno in vzhodno mejo.
"Smo tik pred dokončnimi dogovori z nekaterimi državami, ne bom jih še razkrival poimensko, ki bodo na našo južno mejo napotile svoje policiste. Ker so bile politične stranke levice proti temu, da bi našo južno mejo varovali pripadniki Slovenske vojske, bodo morda zdaj bolj zadovoljni, ko bodo tam tuji policisti," je med drugim pred slabim mesecem razlagal Hojs. Tujo pomoč je opravičeval s tem, da so policisti kadrovsko podhranjeni in potrebujejo pomoč tudi v človeških enotah.
Na MNZ-ju so za MMC glede pristojnosti tujih policistov, ki prihajajo na pomoč Sloveniji pri varovanju meje s Hrvaško pojasnili, da bodo "policisti drugih držav članic EU-ja pri izvajanju skupnega ukrepanja za obvladovanje nezakonitih migracij na državni meji Republike Slovenije z Republiko Hrvaško predvidoma pooblaščeni, da v skladu z zakonodajo Republike Slovenije ustavljajo osebe, ki so se poskušale izogniti policijski kontroli; ugotavljajo identiteto oseb; opozarjajo; izrekajo ukaze; iščejo osebe; opravijo varnostni pregled; izvedejo cestno zaporo z blokadno točko; pregledajo osebe; zasežejo predmete in opravijo privedbo".
Tuji policisti bodo po pojasnilu MNZ-ja predvidoma nosili svoje službeno orožje in opremo, njihova uporaba pa bo dovoljena samo v primeru silobrana in skrajne sile. Pod enakimi pogoji kot slovenski policisti pa bodo predvidoma smeli uporabljati sredstva za vklepanje in vezanje, telesno silo, plinski razpršilec, palico, službenega psa in električni paralizator. "Predvideno je, da skupno ukrepanje vodi slovenska policija," dodajajo na MNZ-ju
Pred začetkom dela tujih policistov na ozemlju Slovenije pa so predvideni tudi uvodni sestanki in usposabljanja tujih policistov, na katerih jih bodo seznanili s trenutnimi razmerami na področju varovanja zunanje meje EU-ja in jih "poučili o njihovih pravicah in dolžnostih, pooblastilih (pravnih podlagah in načinih izvajanja posameznih policijskih pooblastil) in drugih podrobnostih". "Vse navedeno pa bo odvisno od Memoranduma o soglasju med Ministrstvom za notranje zadeve Republike Slovenije, Policijo, in posameznimi državami članicami EU o uvedbi skupnih patrulj in drugih skupnih oblik ukrepanja za obvladovanje nezakonitih migracij na državni meji Republike Slovenije z Republiko Hrvaško, ki je v fazi usklajevanja," so še navedli na MNZ-ju.
Miroslav Žaberl o tem, v čem se pristojnosti policistov iz držav EU-ja na ozemlju Slovenije razlikujejo od pristojnosti, ki jih imajo pripadniki SV-ja po 37. členu zakona o obrambi
Pooblastila odvisna od slovenskih želja
Kakšna pooblastila bodo imeli tuji policisti pri patruljiranju in varovanju slovenske meje s Hrvaško, je odvisno od želja notranjega ministrstva in policije oz. memoranduma z drugo članico EU-ja.
"Pooblastila bodo dogovorjena z memorandumom. Delovati morajo pod vodstvom slovenske policije, načeloma v skupnih patruljah. Samostojno ne morejo ukrepati, razen če gre za silobransko situacijo (samoobramba). Dogovorno bodo lahko nosili uniforme svoje države in orožje, če bo tako dogovorjeno. Orožje bodo lahko uporabili zgolj v silobranu – obramba sebe ali drugega, ki je v neposredni smrtni ogroženosti. Za njihove morebitne prekoračitve pooblastil bo odškodninsko odgovarjala slovenska država," je za MMC pojasnil profesor s fakultete za varnostne vede Miroslav Žaberl.
Zakaj pa naj bi bile skupne policijske patrulje smotrnejše kot pa sodelovanje s SV-jem pri nadzoru meje?
"Mislim, da ne gre za vprašanje smotrnosti, temveč za kadrovsko pomoč pri varovanju schengenske meje, ker DZ kljub zahtevam ministra ne izglasuje 37. a člena. Vprašanje pa je, ali je dejansko slovenska policija toliko kadrovsko podhranjena, če na drugi strani "čez noč" ustanavlja posebno organizacijsko enoto – avtocestno policijo," še pravi Žaberl.
Slovenija pred petimi leti gostila 500 tujih policistov
Množični prihod tujih policistov se ne bo zgodil prvič. Kot navajajo na MNZ-ju, je bila zadnja takšna operacija v letih 2015/16, ko je v skupni operaciji sodelovalo okoli 500 tujih policistov iz Avstrije, Bolgarije, Češke, Estonije, Latvije, Litve, Madžarske, Nemčije, Poljske, Romunije, Slovaške.
Sicer pa Slovenija od začetka ustanovitve agencije Frontex sodeluje v različnih dejavnostih in skupnih operacijah, ki jih agencija Frontex izvaja na zunanjih mejah EU-ja.
"Do vstopa Hrvaške (pred 1. 7. 2013) v EU je Slovenija na svojem ozemlju gostila različne skupne operacije, ki so potekale na mejnih prehodih in zeleni meji. Na teh skupnih operacijah je na letni ravni sodelovalo več 10 tujih policistov. Večina gostujočih policistov je prihajala iz držav članic EU-ja, v občasno pa smo gostili tudi opazovalce iz tretjih držav. Po vstopu Hrvaške v EU lahko Slovenija v okviru sodelovanja z agencijo Frontex gosti samo še policiste na mednarodnem letališču Jožeta Pučnika in pristanišču Koper (delo na mejnih prehodih)," so še navedli na notranjem ministrstvu.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje