Iz tožbe, ki jo je Novič vložil pred nekaj dnevi, izhaja, da zahteva odškodnino za nematerialno in materialno škodo, ki mu je nastala z neupravičenim kazenskim postopkom in odvzemom prostosti, poroča časopis Večer.

Po navedbah časopisa Dnevnik v tožbi piše, da so mu pred aretacijo ponudili kar nekaj ponudb za službo, sprejeti pa je nameraval ponudbo z univerze v Hobartu v avstralski zvezni državi Tasmanija. Če bi bil tam zaposlen do leta 2021, ko je izpolnjeval pogoje za upokojitev, bi zaslužil 536.864 evrov, to pa je tudi vsota, ki jo zdaj terja od države.

Dodatno zahteva še 310.250 evrov zaradi škode, ki je nastala z uničenjem nasada sivke in izpadom prihodkov (leta 2024 sta mu pridelava olja in njegova predelava prinesli 32.500 evrov prihodka). Nasad je poškodovala policija, ki je tam iskala orožje, ki naj bi ga uporabil pri kaznivem dejanju, propadel pa je zaradi njegovega nezakonitega pripora, poroča Dnevnik.
Za nematerialno škodo Novič od države zahteva 700.000 evrov. Njegova odvetnika v tožbi navajata, da je Novič trpel in še danes trpi zaradi neupravičene obsodbe in neutemeljeno odvzete prostosti.

Novič se je odločil za tožbo proti državi, saj z državnim odvetništvom ni našel skupnega jezika glede primerne odškodnine, ki bi mu jo država izplačala, še poroča Večer.

Prvič obsojen, a je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo. Drugič in tretjič je bil oproščen.

Tožilstvo je Milku Noviču očitalo umor direktorja Kemijskega inštituta Janka Jamnika leta 2014. Aretirali so ga 22. decembra 2014, šest dni po umoru. Aprila 2017 ga je sodišče razglasilo za krivega ter mu izreklo 25 let zaporne kazni. Po pritožbi so enako ocenili višji sodniki, a je jeseni 2018, ko je bil že v zaporu, vrhovno sodišče obe sodbi razveljavilo in odredilo novo sojenje.

V ponovljenem sojenju je sodni senat Noviča oprostil, tožilstvo se je na sodbo pritožilo, nato je višje sodišče sodbo spomladi razveljavilo in zadevo vrnilo v novo, že tretje sojenje. Okrožno sodišče v Ljubljani ga je decembra 2020 v tretjem sojenju oprostilo. Postopek se je v njegovo korist pravnomočno zaključil decembra 2021 z zavrnilno sodbo višjega sodišča, poroča časopis Delo.