Kot še navajajo na Zavodu za gradbeništvo, pa sumijo, da je dokončno zrušenje stebra povzročila še dodatna neobičajna obremenitev. Manjše korozijske poškodbe, ki so nastale na spodnji strani pločevin, naj na dogodek ne bi vplivale.

Analiza je pokazala še, da je bil omenjeni steber na krožni kabinski žičnici najnižji in najbolj tog, zato se je večina prečnih obremenitev prenesla na stik s temeljem. Izvorno mesto razpoke je bilo skrito med pločevinami zaradi debelega nanosa barve, nato pa je razpoka postopno napredovala proti zunanji vidni površini. Če bi razpoko hoteli videti v začetni fazi, bi morali torej dvigniti celoten steber, pred tem pa odstraniti vrvi in spustiti gondole.

Na Zavodu za gradbeništvo sumijo tudi, da je pločevina na nogi stebra večplastna in zato neodporna na razpoke. Nesreči naj bi tako botroval neustrezen material, ne pa rja.

Kot še ugotavlja analiza, konstrukcija stebrov tudi ni prilagojena današnjim zahtevam pregledovanja, kar še povečuje možnost skritih poškodb.