Vodja tehničnega sektorja RTC Krvavec Marko Grebenc je v pogovoru za MMC zatrdil, da so. Dodal je tudi, da statistika števila nesreč kaže, da smo Slovenci med boljšimi upravljavci žičnic.

Pregledi odvisni od starosti naprave
Ob zadnjem dogodku na Pohorju, ko se je zrušil steber tamkajšnje vzpenjače in so tri gondolske kabine zgrmele 35 metrov v globino, pa se vendarle zastavlja vprašanje, kaj vse je treba postoriti, da je uporabnikom zagotovljena varnost. Kako sploh potekajo pregledi naprav, kako pogosti so in kako "stroga" je inšpekcija?

Po Grebenčevih besedah so pregledi odvisni od starosti naprave. Zakonodaja za nove žičnice narekuje, da morajo pred prvim zagonom pridobiti uporabno dovoljenje, kar pomeni, da morajo skozi strokovno-tehnični pregled in pridobiti vse ustrezne dokumente. Novo napravo nato posebna organizacija za žičnice (v Sloveniji sta dve) pregleduje na tri leta, po 13 letih delovanja pa se strokovno-tehnični pregled opravlja na dve leti.

Poleg zunanjega tudi interni nadzor nad napravami
To pa seveda niso edini pregledi, saj naprav nimajo pod drobnogledom le zunanji, temveč tudi notranji strokovnjaki. Grebenc pravi, da se za posamezno žičniško napravo predpisuje dnevne preglede, ki se jih opravi zjutraj, preden se jo zažene, in zvečer, ko se jo ustavi. V skladu z navodili proizvajalca so nato določeni še tedenski pregledi (odvisni od starosti naprave), ob tem pa še redni mesečni, polletni, letni in obdobni pregledi.

Po 15 letih oz. 25.000 urah obratovanja je treba natančno pregledati tudi vitalne sklope, jeklene strukture in druge ključne sestavne dele žičnic, opozarja sogovornik. Popis poteka pregledov končuje z besedami, da je "nadzorovanje kondicije" naprav vedno odvisno ne le od starosti, temveč tudi od tipa in proizvajalca.

Dobro vzdrževanje - malo napak
Glede na to, da je Grebenc vodja tehničnega sektorja na smučišču Krvavec, smo ga povprašali, kako pogosto med pregledi odkrijejo napake, ki zahtevajo nujno popravilo. Odgovoril je, da redko in da tako tudi mora biti, če je vzdrževanje redno in ustrezno. Pri tem je menil, da so žičnice ena najvarnejših oblik prevoza potnikov. "Se pa ob stalni uporabi obrabljajo. To je tako kot z avtomobilom. Gume po zakonu zamenjaš pozimi, vedno pa tudi takrat, ko se obrabijo. Sčasoma je treba pri avtomobilu zamenjati tudi olje, filter in podobno je z žičnico, le da gre tu za večjo zadevo," je ponazoril.

In kakšne izkušnje imajo na Krvavcu z gondolo, staro deset let? Kolikokrat jo je bilo treba zaradi napak zaustaviti, kolikokrat popravljati? Sogovornik pojasnjuje, da je bilo resnih le nekaj zaustavitev. Od začetka je bil glavni vzrok izpadanje električne energije, ker je bilo preveč zasedeno električno omrežje, kar so nato uredili. "Dvakrat ali trikrat se je gondolska žičnica ustavila zaradi udara strele, letos pozimi pa smo jo morali ustaviti zaradi tehnične napake, ki se je ni dalo napovedati. V obratovanju tedaj ni bila štiri dni," našteva.

Pogosto pa se naprave zaustavijo tudi zaradi nepravilno zaprtih vrat (ko se mednje zatakne smučarska palica, smučarski čevelj, nahrbtnik ...). Po besedah Grebenca imajo na Krvavcu okoli 10 poškodb varnostnih elementov oz. vrat na leto. V večini primerov pa se to zgodi prav zaradi zatikanja stvari med vrata.

Velik poudarek na izobraževanju zaposlenih
Na varnost veliko dajo tudi na Veliki planini. Direktor Marijan Skornišek je za MMC povedal, še posebej pozorno spremljajo žičnice zato, ker so stare. "Posledično imamo zaradi tega dejstva bistveno višje stroške obratovanja in vzdrževanja naših naprav. Vendar zagotavljamo varne prevoze, kar kaže tudi dejstvo, da v zadnjih dveh letih in pol nismo imeli nikakršnega izrednega dogodka na napravah."

Da bi bile naprave čim bolj varne, veliko vlagajo v njihovo nadgraditev. "Na nihalni žičnici smo pred dobrima dvema letoma vgradili zelo sodoben varnostno krmilni sistem, ki zagotavlja varno obratovanje, spremlja in beleži podatke, ki so potrebni za obratovanje /.../. Ravno v tem trenutku pa dograjujemo sistem še z dnevnim monitoringom, ki nam bo posredoval podatke o stanju motorja, reduktorja, sklopk ... za vsako vožnjo sproti. Predvsem z meritvijo, ki jo bomo dobili, bomo lažje delovali preventivno, saj bomo vnaprej vedeli, kateri del postaja preveč obrabljen in ga bo treba zamenjati," pojasnjuje Skornišek. Po njegovih besedah pa težav na napravah ne povzroča le starost, temveč tudi veter, strele in drugi naravni dejavniki, ki jih odpravljajo z meritvami in zbiranjem podatkov. Če te nevšečnosti presežejo dovoljene vrednosti za posamezno napravo, obratovanje ustavijo.

Na Veliki planini je velik poudarek tudi na izobraževanju in zdravju zaposlenih žičničarjev, ki pogosto delajo v ekstremnih razmerah.

Slovenska inšpekcija stroga
Besedo ali dve velja nameniti še delu inšpekcije. Grebenc pravi, da jih obišče trikrat do štirikrat na leto. Inšpektorji se odzovejo tudi na prijave uporabnikov žičnic, letos so Krvavec zato obiskali dvakrat - a po nepotrebnem, navaja vodja tehničnega sektorja. Pogovor je sklenil z besedami, da je inšpekcija sicer "stroga".

"Moje mnenje je, da inšpekcijske službe delo opravljajo dosledno - po zakonih. Z zagotovostjo lahko trdim, da so časi, ko se je žičničarjev prijela etiketa nesposobnežev, nevednežev, delomrznežev, že zelo daleč za nami, saj je delo preveč zahtevno in odgovorno, tako da ga opravljamo z vso odgovornostjo," pa je zatrdil Skornišek. "Če upravljavec ne zadosti predpisanim pregledom, inšpekcijska služba nemudoma reagira in zapre napravo za nadaljnje obratovanje."