"Letos je slovenska policija obravnavala že 368 tihotapcev ljudi, ki so organizirano tihotapili ljudi čez mejo. Lani v istem obdobju jih je bilo 187. To kaže na praktično podvojitev števila," je sredi novembra na novinarski konferenci pojasnil direktor Uprave uniformirane policije na Generalni policijski upravi (GPU) Marko Gašperlin.

Tihotapci tujcev so po 308. členu Kazenskega zakonika kaznovani z zaporom od treh do desetih let in z denarno kaznijo. Policisti pa jim ob prijetju večkrat zaplenijo tudi prevozno sredstvo, s katerimi so prevažali tujce, ki so nezakonito prestopili slovensko mejo. To lahko storijo, če so tihotapci lastniki vozila oz. če policisti ugotovijo, da je vozilo prirejeno za nezakonit prevoz ljudi, ali pa naj bi lastnik vozila vedel, da bo vozilo uporabljeno za tihotapljenje ljudi.

Policisti so tako letos (do konca letošnjega septembra) zasegli že 180 vozil tihotapcev ljudi, v zadnjih petih letih pa 573. Številka je v teh dneh še večja, saj glede na poročila slovenskih policijskih uprav tihotapcem zasežejo po nekaj vozil tedensko.

Po podatkih Generalne policijske uprave letos med prijetimi tihotapci prednjačijo Romuni, Hrvati, Srbi, Ukrajinci in državljani BiH-a. Med prijetimi tihotapci pa so bili tudi državljani Kitajske, Kirgizije, Uzbekistana, Kazahstana in Kube.

Zaplenjena vozila končajo na sodiščih

Policija ob podaji kazenske ovadbe vozila izroči sodišču oziroma državnemu tožilstvu v hrambo.

Uredba o postopku upravljanja zaseženih predmetov, premoženja in o varščinah določa, da če predmetov ni mogoče oziroma ni dopustno vrniti lastniku, sodišče oziroma pooblaščeni izvršitelj po predhodni odredbi sodišča predmete proda. Če prodaja ni možna ali če stroški prodaje presegajo vrednost predmetov oziroma višino pričakovanega izkupička od prodaje, sodišče odredi uničenje predmetov ali pa jih podarijo v javno korist.

Ko tihotapec ni lastnik vozila oz. je lastnik pravna oseba ali tretja oseba in niso izpolnjeni pogoji za odvzem vozila, pa se, kot so za MMC pojasnili na GPU-ju, vozilo izroči pristojnemu okrožnemu državnemu tožilstvu ali pa pogodbenemu izvajalcu v hrambo ali izjemoma začasno deponira na primernem prostoru (prostori policije) do vrnitve vozila lastniku.

Če vozilo ni prevzeto po preteku določenih rokov, policija sodišču poda predlog za izdajo odredbe o prodaji, uničenju ali podaritvi predmeta oz. vozila. V predlogu se pojasnijo vse dejavnosti policije pri iskanju oz. obveščanju lastnika in utemeljitvi razlogov neekonomičnosti nadaljnje hrambe zaradi npr. nizke vrednosti vozila, padanja vrednosti vozila oz. stroškov hrambe.