Policijski upravi Maribor in Koper sta v preteklih dneh poročali, da so njihovi policisti obravnavali dve tovrstni goljufiji. Tako so izolski policisti v petek prejeli prijavo, v kateri je oškodovanko poklicala ženska glede zaslužka s kriptovalutami in jo nato vodila čez postopek, da si je naložila aplikacijo. Posledično so ji z bančnega računa pobrali več tisoč evrov.

Mariborski policisti pa so sporočili, da obravnavajo spletno goljufijo, v kateri se je oškodovanka odzvala na spletni oglas in po navodilih neznanca namestila aplikacijo, s katero je omogočila dostop do svoje spletne banke. Odtujili so ji nekaj manj kot 40.000 evrov.

Na Generalni policijski upravi (GPU) opozarjajo, da so se spletnim prevaram pridružile še telefonske, pri katerih so lahko storilci po njihovih navedbah še prepričljivejši.

V letu 2023 je bilo po podatkih policije s telefonskimi klici o lažnem dobičku pri naložbi v kriptovalute oškodovanih več kot 500 ljudi, pri čemer je skupna škoda po podatkih znašala približno 13 milijonov evrov. Do konca letošnjega marca pa je prejela okrog 160 prijav s skupno škodo v višini približno 2,9 milijona evra.

"Goljuf vas pokliče po telefonu in se predstavi kot uslužbenec kriptomenjalnice. Običajno vam v polomljeni slovenščini z vzhodnjaškim naglasom zagotavlja, da vas v virtualni denarnici čakajo sredstva v višini nekaj tisoč evrov. Pogoj za izplačilo teh sredstev je namestitev programa za oddaljeni dostop (Anydesk) na računalnik in/ali mobilni aparat. Oškodovanci aplikacijo namestijo, saj so zavedeni, da jim bo omogočila izplačilo sredstev. Ne zavedajo pa se, da lahko goljufi s to aplikacijo upravljajo računalnik ali telefon, vstopijo v spletno banko in odtujijo vsa sredstva, ki so na voljo na transakcijskem računu oškodovanca," so postopek opisali na GPU-ju.

Lažni policisti in cariniki

Policija je v zadnjem obdobju prejela več prijav poskusov telefonskih goljufij (t. i. shock calls), pri katerih goljufi z lažno slovenskih telefonskih številk kličejo na naključne slovenske telefonske številke in se predstavljajo kot policija, v nekaterih primerih tudi kot carinska uprava.

"Če se na tovrstni klic oglasite, se začne predvajati posnetek v angleškem jeziku. Vsebina se nanaša na lažno zgodbo, da je v Slovenijo (Ljubljano) prispel paket s prepovedanimi drogami na vaše ime, pri tem pa želijo, da na tipkovnici pritisnete številko 1. Cilj goljufov je, da vas s klicem in vsebino prestrašijo do te mere, da jim posredujete svoje osebne oziroma bančne podatke. S tem vas lahko v nadaljevanju finančno oškodujejo. Prepričajo vas, da bodo izvedli bančno nakazilo, ali pa si celo pridobijo vaše uporabniške podatke za vstop v spletno banko. To jim omogoča, da lahko izvedejo tatvino sredstev z vašega bančnega računa," navajajo na GPU-ju.

"Gre za podobne primere, ki so jih goljufi v imenu policije v preteklosti že izvajali oziroma jih še izvajajo, pri čemer so jih takrat pošiljali po elektronski pošti, zdaj pa jih izvajajo po telefonu. To je lahko celo nevarneje, saj na ta način na prejemnika klica izvajajo časovni pritisk, prejemnik pa dobi občutek, da mora takoj reagirati in nima časa za razmislek. Posledično lahko prejemnik klica dejansko preuranjeno sledi navodilom goljufa," dodajajo.

Policija zato svetuje, če je le mogoče, neodzivnost na telefonske klice s številk, ki jih ne poznate oziroma jih nimate shranjene v svojem imeniku. V nasprotnem primeru pa se tovrstni klic takoj prekine, brez pritiskanja na številke na številčnici. "Klicateljem nikar ne posredujte svojih osebnih ali bančnih podatkov (npr. številke plačilne ali kreditne kartice). Prav tako si po navodilih klicatelja ne nameščajte ničesar na svoje telefone oziroma računalnike (npr. raznih aplikacij)," poudarjajo na GPU-ju.