Tožilka Andreja Žvanut je na naroku na začetku februarja za Črnigoja umaknila obtožnico, ki ga je bremenila oškodovanja upnikov Primorja, za Brajdiha pa je obtožnico spremenila tako, da mu je očitala le poskus oškodovanja upnikov, kar se sicer ni zgodilo.

Po 20 narokih glavne obravnave pred Okrožnim sodiščem v Novi Gorici in pričanju treh sodnih izvedencev je tako sodnik Goran Klavora po današnjih zaključnih besedah izrekel oprostilno sodbo za Brajdiha in zavrnilno za Črnigoja.

V zaključnih besedah je Črnigojev odvetnik dejal, da Primorje leta 2011 ni bilo insolventno, da so ga pa leta 2012 potopile banke. Tožilka pa je v zaključnih besedah poudarila, da naj bi bilo Primorje po nekaterih kazalnikih insolventno že sredi leta 2011, zato da se je s spornimi pogodbami in prednostnim poplačilom družbe Gorent zgodilo oškodovanje upnikov oziroma poskus oškodovanja upnikov.

Sorodna novica Zoper Črnigoja umaknjena obtožnica, ki ga je bremenila oškodovanja upnikov Primorja

Po trditvah tožilstva naj bi zaradi omenjenih dejanj nastalo za skupno 250.632 evrov škode, za kolikor naj bi se zato zmanjšalo premoženje, iz katerega bi lahko poplačali upnike Primorja.

Tožilka je za Brajdiha zahtevala 10 mesecev zapora in 10.000 evrov denarne kazni, njegova zagovornika Andrej Doles in Luka Podjed pa sta predlagala oprostilno sodbo.

Zagovornika sta trdila, da v obdobju podpisa spornih pogodb z Gorentom, ki jih je za Primorje podpisal Brajdih, ajdovsko gradbeno podjetje ni bilo insolventno. V tem času je podpisal približno 60 pogodb za kompenzacijo z različnimi upniki, sporni pa naj bi bili le dve z družbo Gorent, katere lastnik je bil nekdanji partner Črnigojeve hčerke.

Kot je danes na sodišču dejal Brajdih, to, da Primorje ni bilo insolventno, dokazuje tudi dogovor z bankami upnicami, ki so družbi jeseni 2011 dovolile odlog njegovih obveznosti. "Če bi bilo podjetje res tako slabo, banke nikoli ne bi privolile v tak dogovor," je dejal.