Če bo zoper sodbo podan ugovor, bo sodba razveljavljena in bo sodišče razpisalo glavno obravnavo, so pojasnili na Specializiranem državnem tožilstvu. V sodbi, ki še ni pravnomočna, so izrečene pogojne kazni za nevestno delo v službi, kar je kaznivo dejanje po 258. členu kazenskega zakonika.

Posebni oddelek Specializiranega državnega tožilstva v povezavi z varovanjem protestnih shodov v letih 2020 do 2022 ne vodi več nobenega predkazenskega postopka, so dodali.

Dopolnitev 14. 2. ob 21.30:

Irena Ulčar Cvelbar, novinarka TV Slovenija, je pridobila podrobnosti sodbe štirim policistom PPE Ljubljana. Dva med njima sta dobila pogojno obsodbo z določeno kaznijo osem mesecev zapora, ki pa se ne bo izrekla, če v preizkusni dobi dveh let ne bosta storila novega kaznivega dejanja; eden je dobil pogojno kazen enega leta zapora, ki se ne bo izrekla, če v preizkusni dobi treh let ne bo storil novega kaznivega dejanja; četrti policist pa je bil pogojno obsojen z določeno kaznijo deset mesecev zapora, ki pa se ne bo izrekla, če v preizkusni dobi dveh let ne bo storil novega kaznivega dejanja.

Očita se jim, da so kot uradne osebe vsak zase zavestno kršili zakone in druge predpise in opuščali svoje nadzorstvo, čeprav bi morali in mogli predvidevati, da lahko nastane zaradi tega hujša kršitev pravic drugega.

Dopolnitev 16. 2. ob 15.45:

Na ljubljanskem Okrajnem sodišču smo poskusili preveriti, zaradi katerih konkretnih dejanj je bila četverica obsojena, a so nam odgovorili, da je zadeva še v fazi vročanja in da "gre za postopek, pri katerem bodo obdolženi komaj po vročitvi sodbe prejeli tudi obtožni predlog in predlog za izdajo kaznovalnega naloga, ter bodo komaj z vročitvijo prvič seznanjeni s postopkom", zato nam imen obsojenih, niti višine kazni, niso razkrili oziroma potrdili. Dodali so še, da zadevo vodi sodnik Marko Beovič in da sodba še ni pravnomočna.

Sojenje po skrajšanem postopku, brez glavne obravnave, kar pomeni tudi brez možnosti, da se obtoženi še pred izrekom sodbe zagovarjajo, sicer omogoča Zakon o kazenskem postopku. Četverica je bila v tem primeru obsojena v skladu z 445a členom ZKP-ja. Ker v tej fazi niti argumentacija tožilstva uradno ni znana, je mogoče zgolj sklepati, da se je tožilstvo naslonilo na izsledke obeh nadzorov, ki so bili opravljeni v zvezi z varovanjem protestov. Prvega je v času zadnje Janševe vlade opravila policija, drugega pa je, kmalu po nastopu mandata aktualne vlade, odredila tedanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in ga je izvedel Direktorat za policijo in druge varnostne naloge. V obeh nadzorih so bile ugotovljene nepravilnosti pri uporabi prisilnih sredstev, zlasti prekomerna oziroma nesorazmerna uporaba plinskih nabojev.

Pritožbe bodo

Dva policista, ki sta člana Sindikata policistov Slovenije, se bosta na sodbo zagotovo pritožila, je za Slovensko tiskovno agencijo potrdil predsednik sindikata policistov Adil Huselja. Policisti po mnenju sindikata "niso storili kaznivega dejanja nevestnega dela v službi".

Sorodna novica Sodišče izreklo prvo obsodilno sodbo policistom, ki so leta 2021 varovali shod proti Janševi vladi

Nihče od policistov, ki sta člana omenjenega sindikata, ni bil obravnavan v disciplinskem ali kakšnem drugem postopku, saj je njuno delo do zdaj bilo ocenjeno kot strokovno in zakonito, je zagotovil Huselja. Policista sta zgolj izvajala policijske naloge v okviru posebne policijske enote, in to po ukazu in skupaj z drugimi pripadniki enote. Sodišče teh okoliščin ni upoštevalo, so ocenili, poleg tega je bilo sodba preuranjena.

Ogorčenje tudi v drugem sindikatu

Med obsojenimi so tudi člani Policijskega sindikata Slovenije, v katerem odločitev sodišča sprejemajo z ogorčenjem. "Dejstvo, da so bili kaznovani zgolj izvršitelji ukazov, medtem ko so se odgovorni na položajih, ki so ukaze prvi izdali, izognili kakršni koli odgovornosti, predstavlja nedopustno prelaganje odgovornosti na najnižje ravni sistema," so poudarili v sporočilu za javnost. "Policisti, ki so zgolj izpolnjevali svojo dolžnost, so postali grešni kozli političnega odločanja in sistemske neodgovornosti," menijo.

Sorodna novica Razmere v središču Ljubljane so se umirile, v zraku ostaja vonj po solzivcu, Stevanovića so priprli

Pričakujejo, da se predvsem preiščeta vloga in odgovornost nadrejenih, ki so odredili uporabo plinskih sredstev in drugih prisilnih ukrepov. Kaznovanje posameznikov brez pregona tistih, ki so sprejemali ključne odločitve, po njihovem mnenju vzpostavlja nevaren precedens, ki postavlja pod vprašaj verodostojnost celotnega sistema kazenskega pregona in načela odgovornosti v pravni državi. "Takšna država namreč spominja na avtoritarni režim, kjer so odločitve centralizirane, odgovornost pa se sistematično prelaga na nižje ravni," so še dodali v sporočilu za javnost.

Protest, ki je potekal 5. oktobra 2021, je bil usmerjen v tedanjo vlado pod vodstvom Janeza Janše in ukrepom proti širjenju koronavirusa. Protest so zaznamovali nemiri in uporaba solzivca in vodnega topa, policija pa je priprla več ljudi.