Sodni izvedenec Janko Šavnik je na sodišču povedal, da je na trdem disku računalnika našel dnevniške zapise glede omenjenega bolnika. Vendar ti zapisi niso v takšni obliki, da bi jih lahko uporabili pri dokazovanju npr. srčnega utripa.

Zato je sodni senat sklenil, da vprašajo proizvajalca naprave, na podlagi katere so nastali tudi dnevniški zapisi bolnika, ali je mogoče te zapise obdelati tako, da bi lahko prišli do podatkov o življenjskih funkcijah bolnika.

Ni dobil dovoljenja za kopijo
Šavnik je poleg tega povedal, da ga je ena izmed zdravnic na nevrološki kliniki Simona Šteblaj opozorila, da se na teh napravah lahko spremenita datum in čas. Tako se tudi spremeni sistemski čas zapisa podatkov.

Ko je on pregledoval napravo, je sistemska ura zamujala za tri minute. Ne more vedeti, ali je bila spremenjena ura tudi v času zapisa teh podatkov. Sam ni ugotovil, da bi te podatke kdo spreminjal, čeprav je priznal, da se podatki, ali je bila sistemska ura spremenjena, ne zapisujejo. Šavnik je tudi opozoril, da preiskovalna sodnica ni dovolila forenzične kopije trdega diska računalnika, zato ni mogel iskati tako podrobno, kot če bi imel kopijo.

Pri omenjenem bolniku - gre za 83-letnega bolnika, ki naj bi prejel morfij in kalij - so namreč že prej imeli EKG-posnetke okoli deset minut pred njegovo smrtjo. A je avstrijski izvedenec Wolfgang Kröll aprila na sodišču povedal, da ta EKG-posnetek ne kaže, da bi prejel kalij, kar pa ni mogel trditi z gotovostjo, saj bi za to potreboval neprekinjen posnetek delovanja bolnikovega srca deset minut do smrti.

Dan pred tem pričanjem Krölla pa je sodni senat sklenil, da bo preiskovalni sodnik izvedel postopek zasega računalnika v UKC-ju Ljubljana, na katerem naj bi bile zapisane življenjske funkcije bolnikov s 16. decembra 2014, torej dneva, ko je umrl omenjeni 83-letni bolnik.

Lastni družini predpisoval enormne količine pomirjeval
Na današnjem naroku so ponovno zaslišali vodjo oddelka za zdravila na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije Jurija Fürsta. Dejal je, da je Radan določenim ljudem, denimo svojim staršem in bratu, v omejenem časovnem obdobju predpisal nepredstavljive količine pomirjeval.

"Če napišeš 100 receptov za leto dni, je tako katastrofalno, da bolj meji na poskus umora kot zdravljenje," je dejal Fürst in dodal, da je Radan pri predpisovanju pomirjeval kršil vsa pravila, ki jih je mogoče kršiti.

Radan je na to odgovoril, da se je na intenzivnem oddelku vsak dan srečal s tovrstnimi pomirjevali in je zato njegovo znanje o njih širše od znanja povprečnega internista. Pri svojcih pa je pazil, da niso postali odvisni od tega zdravila.

Nekdanja direktorica Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke Nada Irgolič pa je v svojem pričanju povedala, da v zakonu o zdravilih ni omejitev glede predpisovanja pomirjeval. Vendar pa pomirjevala, ki jih je predpisoval Radan, spadajo v skupino, ki se jih predpisuje na navaden recept in ni pogoj, da jih predpiše točno določen specialist.