V večini primerov gre za trgovanje, kjer na eni strani nastopa slovenski državljan, na drugi pa tujec. Predmeti trgovanja so največkrat vozila, plovila, delovni stroji in računalniki, vredni nekaj tisoč evrov.

Goljuf je najprej kupec, nato pa prodajalec
Pogost način spletne goljufije ja ta, da tujec, ki komunicira v angleškem jeziku in le prek elektronske pošte, objavi oglas za nakup vozila ali sam neposredno naveže stik s slovenskim prodajalcem. Kot dokaz o lastništvu od slovenskega prodajalca zahteva slike prometnega dovoljenja, osebnega dokumenta in slike vozila.

Ko te stvari dobi, pa tujec sam postane "prodajalec", torej na spletu objavi oglas, da prodaja to vozilo, in to za veliko nižjo ceno. Ko se mu javi kupec, ga goljuf nagovori, da kot sredstvo plačila uporabi ček ali obliko hitrega nakazila denarja (Western Union, MoneyGram), kjer je možnost neizsledljivosti prejemnika oziroma pošiljatelja večja kot pri drugih, običajnih oblikah plačevanja (paypal, nakazilo na račun). Na koncu se seveda dostava oziroma prevzem predmeta, nikoli ne zgodi.

Ne nasedajte nepričakovanim nagradam
Druga pogosta oblika poskusov internetnih goljufij so t. i. obljube in obvestila o navideznih denarnih nagradah, zapuščinah in podobno, ki naj bi jih prejemniki sporočil zadeli v nekakšnih nagradnih igrah. Ob tem policisti opozarjajo, da gre največkrat za t. i. "spam" oziroma nezaželena, neosebna sporočila, v katerih tujci od oškodovancev zahtevajo razne osebne podatke.

Za izplačilo domnevne nagrade pošiljatelji zahtevajo določeno provizijo oziroma odstotek od nagrade. Tovrstna sporočila se po spletu pošiljajo v ogromnih količinah, zato je verjetnost goljufije in naivnosti pri tovrstnih lažnih ponudbah oziroma nagradah pri prejemnikih sporočil toliko večja, opozarjajo policisti.

Slovenski uporabniki so precej naivni
Pri preiskavi teh dejanj so policisti namreč ugotovili, da tujci pri slovenskih spletnih uporabnikih, ko dejansko pride do spletne prevare oziroma goljufije, izkoristijo njihovo neizkušenost pri spletnih nakupih, naivnost, nepazljivost, napoznavanje nevarnosti prevar in pasti tovrstnega trgovanja.

Zato predlagajo nekaj praktičnih nasvetov pri spletnem trgovanju, predvsem s tujci. Med drugim svetujejo, da prodajalci poleg komuniciranja po elektronski pošti zahtevajo tudi pogovor po telefonu, pozorni pa naj bodo tudi na sumljivo nizke cene predmetov trgovanja, ki so lahko do nekajkrat nižje od realnih.

"Če bodo spletni uporabniki še vedno v dvomu, ali bi neki nakup ali prodajo realizirali, naj se pred tem posvetujejo z osebo, ki ima izkušnje s spletnim trgovanjem, in z iskanjem informacij na spletnih forumih," svetuje policija.

Takoj shranite vso pošto
Če bodo kljub vsemu postali žrtve goljufije ali poskusa, naj nemudoma zavarujejo, shranijo elektronsko korespondenco na nosilec podatkov, sporočila natisnejo, si zapišejo ostale koristne podatke in zadevo prijavijo policiji.