Alenka Gril v odškodninski tožbi Vojtehu Volku, Marko Volku in Martinu Kovaču očita, da so kršili predpise o finančnem poslovanju, zaradi česar družba ni izkazovala plačilne nesposobnosti. Grilova je pojasnila, da je ob pregledu poslovnih izidov Pomurke mesne industrije kot hčerinske Mipove družbe v letih 2006 in 2007 ugotovila nenavaden poslovni izid.

Od celotnih prejemkov je bilo namreč kar 26 odstotkov drugih prihodkov, ki so bistveno vplivali na poslovni izid, od prodaje Pomurkinih blagovnih znamk družbi Mip DML, Pomurkinih zemljišč družbi Mip MPR in prodaje pravice do klanja Mipu. Kupnine so bile po mnenju stečajne upraviteljice bistveno višje od knjigovodskih vrednosti. Prodaja je bila namenjena izključno izboljšanju poslovnih rezultatov, poleg tega kupnine niso bile nikoli plačane.

Pomurka je bila plačilno nesposobna že leta 2006
Grilova je povedala, da je bila Pomurka mesna industrija po merilih plačilno nesposobna že konec leta 2006. Brez omenjenih prodaj bi imela namreč 3,8 milijona evrov izgube, tako pa je prikazala pol milijona dobička.

"S tem so bili oškodovani upniki, saj bi lahko leta 2007, ko bi se morala začeti sanacija, Pomurko prodali, dali v najem ali pa bi upniki dobili neprimerno več, kot bodo zdaj," je pojasnila stečajna upraviteljica, ki bi ob dobljeni tožbi denar dobila v stečajno maso. Pričala je tudi nekdanja izvršna direktorica za finance in ekonomsko poslovanje Gabrijela Drvarič in potrdila, da kupnine za omenjene prodajne pogodbe niso bile plačane in da je imela prodaja učinek le na poslovni izid, ki je bil bistveno boljši.

Kovač trdi, da so sledili evropskim modelom
Nekdanji predsednik uprave Pomurke Martin Kovač je zavrnil vse očitke, da je bila družba - njen stečaj se je začel aprila 2009 - plačilno nesposobna pred jesenjo 2008. Sistem se je po njegovem mnenju porušil februarja 2009, ko je SID banka denar kupcev začela preusmerjati k sebi in je bilo zaradi nelikvidnosti treba predlagati stečaj, kar je uprava tudi storila.

Po Kovačevem mnenju so v družbi gledali na interese skupine in pri tem sledili evropskim modelom, vse pa so brez zadržkov potrjevali revizorji. "Pomurkine znamke smo prodali, da bi vse blagovne znamke združili v družbi DML, zemljišča smo nameravali uporabiti za zbirni center za živino in nove objekte, licenčnina pa je normalen postopek, tudi znotraj skupine. Nove cenitve so bile realne, vse pa smo počeli zato, da bi rešili Mip kot celoto," je dejal Kovač.

Marko Volk je pojasnil, da je bil v Pomurki član uprave, vendar je imel nadzorno funkcijo, in da so poskušali Mip rešiti bodisi s prisilno poravnavo bodisi s strateškim partnerjem.

Hoteli zaščititi slovenski trg
Vojteh Volk, takratni član nadzornega sveta in posredno večinski lastnik, je prav tako dokazoval, da so hoteli v Mipu z združitvijo s Pomurko zaščititi slovenski trg, saj je bilo nujno kopičiti proizvodnjo. Sprva so bili pri tem zelo uspešni, potem se je zalomilo zaradi bank, ki niso dajale dolgoročnih, ampak le kratkoročna posojila, pri čemer pa se je zelo dvignila obrestna mera.

Sodnica Andreja Pintarič je nadaljevanja obravnave preložila za nedoločen čas, dokler mnenja ne bo pripravil izvedenec ekonomsko-finančne stroke.