Oprostilna sodba za sedem protestnikov, ki jo je izreklo višje sodišče, je kljub odločitvi vrhovnega sodišča pravnomočno in dokončna.

Sedmerica je bila sicer zaradi domnevnega napada na uradno osebo leta 2012 najprej obsojena na sedem mesecev zapora, obsodilno sodbo pa je višje sodišče pozneje spremenilo v oprostilno.

Tožilec Tilen Ivič je obdolženim očital, da so sodelovali v skupini, ki naj bi na vstaji policistom poskusila preprečiti uradno dejanje. Dva sta krivdo priznala takoj in bila obsojena na pogojno kazen, zoper sedmerico pa se je sodni proces na prvi stopnji vlekel skoraj eno leto in se končal z obsodilno sodbo.

Prvostopenjska sodnica Simona Mernik je svojo odločitev, da izreče obsodilno sodbo, pojasnila, da za očitano kaznivo dejanje ni treba, da je član skupine tudi sam kaj storil, dovolj je že, da je v skupini zavestno sodeloval. Višji sodniki so bili nasprotnega mnenja in so odločili, da v dejanju, opisanem v izreku sodbe, niso podani znaki kaznivega dejanja, zato so obsodilno sodbo spremenili v oprostilno.

Vrhovni sodniki pritrdili tožilstvu
Kljub oprostilni sodbi je vrhovni tožilec Hinko Jenull v primeru oproščenih protestnikov na pobudo Okrožnega državnega tožilstva v Mariboru vložil zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče.

Kot so sporočili z mariborskega okrožnega državnega tožilstva, je senat vrhovnih sodnikov ugotovil, da je skupino, v kateri naj bi sodelovali obdolženci, združeval namen, da uradni osebi preprečijo uradno dejanje in da je posamezen obdolženec zavestno sodeloval pri delovanju skupine ter zavestno prevzel njeno delovanje, kot tudi, da opis kaznivega dejanja v izreku sodbe vsebuje vse zakonske znake kaznivega dejanja sodelovanja v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje.

S tožilstva v Mariboru so sporočili še, da je bila zahteva za varstvo zakonitosti s strani tožilstva vložena v škodo obdolžencev, zato je vrhovno sodišče uveljavljeni kršitvi le ugotovilo.