Policija letos zaznava porast oškodovanj slovenskih državljanov, ki nasedejo spletnim goljufom in svoja sredstva vlagajo v različne spletne platforme, ki obljubljajo visoke stopnje donosov. V prvih treh mesecih leta so obravnavali 51 primerov s skupnim oškodovanjem za več kot 1,9 milijona evrov. Lani je policija obravnavala 83 tovrstnih primerov, pri čemer je bila gmotna škoda za skupaj več kot dva milijona evrov.

Obljube o lahkem zaslužku vas lahko veliko stanejo, so sporočili z generalne policijske uprave. Vložek denarnih sredstev v tovrstne oglaševane produkte se namreč za vlagatelje pogosto lahko konča s precejšnjimi negativnimi finančnimi posledicami.

Oškodovanec se za naložbo običajno odloči na podlagi objavljenega oglasa na družbenih omrežjih, v katerem je zlorabljena identiteta javnosti dobro znane, medijsko izpostavljene ali slavne osebe. V začetni fazi oškodovanec z nekaj enostavnimi kliki na povezave v oglasu pride do spletnega obrazca, kamor vpiše svoje osebne in kontaktne podatke, nato ga kontaktira "uslužbenec" lažnega ponudnika naložbenih storitev.

"Uslužbenec" oškodovanca z lažnim prikazovanjem, da gre za enkratno naložbeno priložnost, prepriča, da investira svoja sredstva. Običajno ga storilec pod pretvezo pomoči še dodatno prepriča, da mu omogoči upravljanje njegovega osebnega računalnika in telefona. Tako si storilec pridobi popoln dostop in nadzor nad oškodovančevo spletno banko.

Storilec na lažnem osebnem profilu vlagatelja prikazuje plemenitenje vloženih sredstev in s sodelovanjem oškodovanca izvaja transakcije na različne bančne račune, velikokrat na račune menjalnic kriptovalut. Po izvedenih nakazilih storilec sredstva na spletnih denarnicah pretvori v virtualne valute, za katerimi se izgubi sled, in si tako prisvoji sredstva.

Dodatna oškodovanja ob zahtevah za izplačilo

Ko vlagatelj želi izplačilo sredstev, se dogaja, da storilec izplačilo pogojuje s plačilom lažnih davkov, odvetniških, posredniških, tranzitnih in drugih storitev, s čimer pride do še dodatnega oškodovanja.

Kot opozarjajo policisti, storilci izkoriščajo trenutno situacijo, saj ljudje zaradi ukrepov v državi več časa preživijo na svetovnem spletu, nekateri posamezniki pa se s spletnim okoljem srečujejo celo prvič v življenju.