Leta 2020 so na Nacionalnem centru za kibernetsko varnost Si-Cert zaznali rekordno število prijav lažnih spletnih trgovin in poskusov spletnega ribarjenja ali phishinga kraje kreditnih kartic, pogosti pa so bili tudi zlorabe na družbenih omrežjih, investicijske prevare ter vrivanje v poslovno komunikacijo. Ker se je nakupovanje v veliki meri preselilo na splet, so goljufi poskušali uporabnike zavesti s privlačnimi popusti za izdelke tujih in domačih blagovnih znamk. Lažne spletne trgovine so postavljali kot po tekočem traku in jih selili z ene na drugo domeno. »V glavnem te lažne spletne trgovine upravljajo storilci iz Kitajske. Najlažje jih prepoznate po neverjetnih ponudbah in izjemnih, celo 70- ali 80-odstotnih popustih,« pojasnjuje Gorazd Božič iz Si -Certa. Pri lažnih spletnih trgovinah ni podatkov o trgovcu, prav tako je stik s prodajalcem možen le prek obrazca, zato pri centru Si-Cert svetujejo: »Vedno poglejte, kakšen način plačila lahko uporabite. Če je možen način plačila po povzetju, ste dokaj varni. Resda še vedno ne veste, kaj je v paketu, ko ga prevzamete, a pri vseh drugih goljufijah to pomaga.«

Val napadov spletnega ribarjenja

Večji obisk spletnih trgovin so spletni goljufi poskušali izrabiti tudi za krajo podatkov kreditnih kartic z uporabo spletnega ribarjenja ali phishinga. »Avgusta in septembra lani smo imeli velik val poskusov phishinga na komitente bank v Sloveniji, ko so goljufi vsak teden napadli komitente različnih bank v Sloveniji. Obravnavali smo tudi več valov spletne prevare, v kateri so goljufi izrabili ime in podobo dostavnih podjetij (DHL, Pošta Slovenije) ter na večje število naslovov poslali lažno elektronsko sporočilo o prispelem paketu,« je povedal Gorazd Božič. Pod pretvezo, da morajo uporabniki doplačati še stroške dostave, so jih poskušali prepričati, da bi ti vnesli podatke svoje kreditne kartice. Tako bi jih lahko okradli tudi za več kot 1000 evrov. Do podatkov o kreditnih karticah pa so se goljufi poskušali dokopati tudi prek lažnih nagradnih iger na Facebooku. V več primerih so ukradli identiteto znane osebe in organizirali lažno nagradno igro z bogatimi nagradami. Sodelujoče so nato pozvali, da za prevzem nagrade vpišejo podatke kreditne kartice, s čimer so se uporabniki naročili na neko storitev z mesečno naročnino.

Zlonamerno oglaševanje zaščitnih sredstev za preprečevanje in zdravljenje covida 19

Med epidemijo je povpraševanje po prehranskih dopolnilih poskočilo, s tem pa tudi ponudba čudežnih izdelkov, ki naj bi varovali pred okužbo z novim koronavirusom. Odziv stroke je bil jasen: prehranska dopolnila niso zdravila, ne zdravijo covida 19. »Svetujemo, da zelo natančno preberete tudi označbo izdelka. Če gre za prehransko dopolnilo, potem velja, da se mu ne sme pripisovati nobenih učinkov zdravljenja,« je poudarila zdravstvena inšpektorica Andreja Mojškrc. Javna agencija za zdravila je opozorila, da ti izdelki niso dokazano varni in učinkoviti ter da lahko celo ogrozijo zdravje tistega, ki jih uživa. Zdravstveni inšpektorji so izvedli poostren nadzor in odkrili številne kršitelje. »V teh primerih smo imeli slovenska podjetja, samo v enem primeru je bil sedež v drugi državi članici in smo o tem obvestili pristojne organe v tej drugi državi. V večini teh primerov je bilo sporno oglaševanje takoj odstranjeno, nekaj postopkov pa je še v teku. Izrečene so bile tudi globe, in sicer v 17 primerih,« je še pojasnila Mojškrčeva. Z Urada za kemikalije so sporočili, da so tudi oni med epidemijo zaznali povečano število prijav spletnega oglaševanja in prodaje izdelkov, ki niso bili vpisani v Register biocidnih proizvodov. V 49 primerih je zato Inšpekcija za kemikalije prepovedala promet in uporabo takih izdelkov. V lanskem letu je imela s spletnimi goljufi precej dela tudi policija. Obravnavala je 410 kaznivih dejanj goljufije po 211. členu Kazenskega zakonika (KZ-1, z označbo lažnivo prikazovanje na internetu), s katerimi je bila povzročena škoda, v skupnem znesku višja od 4,8 milijona evrov.

Oddaja Koda danes ob 17.25 na TV Slovenija 1