Tožilec Miru Krašovcu, ki krivde ne priznava, očita, da je septembra 2009 "psihološko vplival" na nekdanjo direktorico družbe Betnava Dragico Marinič in vodjo mariborske nadškofijske službe za investicije in vzdrževanje Antona Ekarta, da sta z nekdanjim gradbenim nadzornikom Vegrada Karlom Bogatinom ponaredila dokumentacijo in tako pridobila 1,7 milijona evrov evropskih sredstev.

Krašovec je v svojem pričanju pred dvema mesecema zatrdil, da je imela "vse niti v rokah" pri tem nekdanja direktorica Vegrada Hilda Tovšak, da sam ni imel nobenih pooblastil; le opominjal jih je na potrebno zakonito ravnanje.
Mariničeva je na tokratnem pričanju predstavila lastno zgodbo. Krašovec je bil po njenih besedah "o vsem obveščen" in ves čas vpleten v projekt obnove dvorca Betnava.

Sporne gradbene situacije
Sodišče je z zaslišanjem nje ter nekdanjega gradbenega nadzornika Bogatina želelo razjasniti sporno dogajanje okoli gradbenih situacij. Gradbena situacija je, poenostavljeno, obračun del za tekoči mesec, na podlagi katerega lahko gradbinsko podjetje dejansko izstavi proračun. Pri izdajanju gradbenih situacij na tem projektu naj bi prišlo do ponarejanj in s tem goljufanja Evropske unije.
Maničeva je dejala, da je gradbene situacije sama podpisala na podlagi zaupanja šefu mariborske nadškofijske službe za investicije in vzdrževanja Antonu Ekartu.

Po besedah Bogatina so se gradbene situacije pripravljale kar na gradbišču, kamor je sam prihajal dvakrat mesečno. Izpostavil je dve gradbeni situaciji, izdali konec leta 2009, vredni šest milijonov evrov ter 100.000 evrov.

Za prvo situacijo je vedel, a z njeno vsebino ni bil seznanjen, je odgovoril na vprašanje sodnice. Njuno izdajo je zahtevala Tovšakova ter ob tem naročila, naj izstavi višje situacije, kot je bila dejanska vrednost opravljenih del, je zatrdil. Točne višine vrednosti naj mu ne bi naročila.

Bogatin: S Krašovcem nič o situacijah
Bogatin je tudi dejal, da Krašovca pozna, vendar o omenjenih gradbenih situacijah nista nikoli govorila. Z njim se je slišal po telefonu in takrat sta se pogovarjala o operativni problematiki obnove Betnave. Tudi na dveh ali treh sestankih, na kateri je bil navzoč tudi Krašovec, so po Bogatinovih navedbah govorili le o operativnih zadevah.

Bogatin je v zadevi Betnava že priznal krivdo in bil obsojen na dve leti zapora, ki ga bo odslužil s 1460 urami družbeno koristnega dela. Mariničeva, ki je prav tako priznala krivdo, pa je obsojena pogojno na 23-mesečno zaporno kazen s preizkusno dobo treh let.

Prenova dvorca Betnava se je začela leta 2008, ko je nadškofija predala stavbno pravico podjetju Betnava, ki ga je ustanovilo šest njenih duhovnikov. Vanj so nato s poroštvom takratnega nadškofa Franca Krambergerja vložili čez dva milijona evrov, ki so jih dobili na banki.

Betnavo ustanovilo 6 duhovnikov
S tem denarjem so zatem zaprosili in prišli do 1,7 milijona evrov evropskih sredstev. Vendar se je izkazalo, da je Betnava ministrstvu pošiljala račune za gradbena dela, ki niso bila nikoli opravljena, zato je mariborska nadškofija kasneje ta denar vrnila.

Po navedbah tožilstva so vodilni v družbi Vegrad odredili in izdelali lažne poslovne listine (gradbene situacije in račune za neizvedena dela) ter v sodelovanju z vodilnimi v Betnavi lažno izkazovali izvršitev plačil po teh računih in situacijah (s fiktivnimi kreditnimi pogodbami in večkratnim vzajemnim nakazovanjem sredstev med tekočimi računi). Pozneje so te gradbene situacije ter dokazila o plačilih z lažno vsebino uporabili kot podlago zahtevku za izplačilo sredstev EU-ja.

Tako so gospodarsko ministrstvo preslepili, da je izplačalo 1,77 milijona evrov, pri čemer so bila sredstva na zahtevo ministrstva po enem letu vrnjena. Sočasno naj bi vodilni v Vegradu z goljufijo pridobili protipravno korist v višini 1,7 milijona evrov.