Na vrhovnem sodišču so potrdili, da bo Masleša predsedoval vsem senatom v zahtevah za varstvo zakonitosti, ki bodo prijavljene na seje kazenskega oddelka v obdobju med 8. septembrom in 31. decembrom letos.
Masleša bo tako očitno predsedoval tudi senatu v zadevi Patria, saj je v tem primeru vrhovno sodišče prejelo zahtevo za varstvo zakonitosti. Iz dopisa, ki ga je sodnica poročevalka v tej zadevi Vesna Žalik posredovala odvetniku Janeza Janše, Franciju Matozu, izhaja, da mu je Žalikova sporočilo poslala v ponedeljek, kar pomeni, da bo zadeva senatu predložena najpozneje v prvi polovici oktobra. Procesni pogoji, da se o zadevi lahko sploh vsebinsko odloča, so bili namreč izpolnjeni šele konec avgusta.

Matoz je to komentiral z besedami, da je "seveda naključje, da se odločanje o zahtevi dogaja prav med lokalnimi volitvami" in da je "naključje tudi dejstvo, da je Masleša izrazil zahtevo, da bo predsedoval vsem kazenskim senatom do konca leta".
Masleša lani odločal o 77 zadevah
Aleš Primc iz Odbora 2014 je sicer na ponedeljkovem shodu pred ljubljansko sodno palačo dejal, da se je Masleša po njihovih informacijah samopredlagal za predsednika senata, ki bo odločal o zadevi Patria.

Na vrhovnem sodišču pa so pojasnili, da Masleša poleg osnovnih zadolžitev sodeluje tudi na sejah kazenskega oddelka. To so počeli tudi prejšnji predsedniki, so dodali na sodišču. Sodelovanje na sejah je po njihovih navedbah med drugim javno razvidno iz objavljenih dokumentov v bazi sodne prakse, kjer so lani začeli objavo imen sodnikov.

Ti podatki kažejo, da je Masleša na sejah senata kazenskega oddelka samo v letu 2013 odločal v 77 zadevah. Na vrhovnem sodišču so ob tem ponovno poudarili, da Masleševo sodelovanje v senatu ne krši Janševe pravice do nepristranskega sojenja.