Če bi bila javna uprava resničnostni šov, bi pravkar na oder skočil voditelj v belem fraku in vzkliknil: »Čas je za kreativno kadrovanje.« Foto: BoBo
Če bi bila javna uprava resničnostni šov, bi pravkar na oder skočil voditelj v belem fraku in vzkliknil: »Čas je za kreativno kadrovanje.« Foto: BoBo
KPK
Klik za povečavo: Zgornji grafikon prikazuje, kdaj se je tem 171 osebam, ki so kariero nadaljevale v javnem sektorju, iztekla zaposlitev na zaupanje. Na navpični osi je izraženo število oseb, ki so v danem mesecu (označenem na vodoravni osi) prekinile zaposlitev na zaupanje si nato našle ponovno zaposlitev v javnem sektorju (ob pogoju, da ta ponovna zaposlitev ni bila zaposlitev na zaupanje). Barve stolpcev predstavljajo različna obdobja vlad v Sloveniji. Od leve proti desni si tako sledijo vlada Antona Ropa (modra barva), prva vlada Janeza Janše (rdeča barva), vlada Boruta Pahorja (zelena barva), druga vlada Janeza Janše (rumena barva) in vlada Alenke Bratušek (vijoličasta barva). Foto: KPK
Jure Brankovič
Jure Brankovič je novinar v uredništvu oddaje Tarča. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Zato so se zaposlili brez razpisov. Zato imajo tudi do pet plačnih razredov oziroma petino višjo plačo, kot bi jo imeli sicer. In zato bi morali ob prenehanju mandata iz javne uprave oditi. Kar jim povzroča nespečnost, ki pa je verjetno povsem odveč. Če bi bila javna uprava resničnostni šov, bi pravkar na oder skočil voditelj v belem fraku in vzkliknil: »Čas je za kreativno kadrovanje.«
Tedni pred volitvami so čas nenavadnih razpisov. Spreminjajo se leta zabetonirane sistemizacije in sicer varčne vlade odobrijo nova delovna mesta. Državna podjetja postanejo lačna izkušenih uradnikov. Javni zavodi hlepijo po kadrovskih okrepitvah. Pri tem veliko natančnih pravil o zaposlovanju pomeni v resnici veliko lukenj. Prav je, da lahko obrambno in notranje ministrstvo tajne agente in najboljše kriptologe zaposlita brez razpisa. Narobe je, ko po takšnem postopku zaposlijo strankarsko nastavljenega vodjo kabineta. In vendar se vrti.
Nič kaj obroben ni takšen pojav, ugotavlja Komisija za preprečevanje korupcije v analizi tveganj v kadrovanju političnih prisesancev. V približno desetih letih smo imeli 428 takšnih zaposlitev. V 171 primerih so funkcionarji svojo kadrovsko prtljago pustili v javni upravi. Vse hitrejše menjanje vlad pomeni, da ostaja prtljage vse več. In hranjenje prtljage sploh ni poceni.

Uspešna kariera: Gospa je bila prvotno zaposlena v poslanski skupini, nato se je z enim izmed ministrov svoje stranke preselila v njegov kabinet. Ko se je ta zgodba končala, je začela kot samostojna podjetnica svetovati občinskemu svetniškemu klubu stranke, kar je v letu in pol meščane stalo 29.620 evrov. Po novih volitvah se je za leto dni vrnila v kabinet enega izmed svojih ministrov. Ko je ta po odstopu vlade moral oditi, je objavil razpis za uradniško delovno mesto in izbral prav to gospo, kar je vlada kljub prepovedi zaposlovanja potrdila. Trenutno je gospa našla službo v državni družbi, kjer sta nadzornika člana njene stranke. Gospa ima ime, priimek in stranko, a so tokrat ti podatki odveč. Modus operandi vseh je precej podoben.

Če pripišemo vsakemu prisesancu 1.500 evrov bruto plače, govorimo pri 171 osebah o treh milijonih evrov letno. V državi, kjer Val 202 z SMS-i zbira denar za šolske malice, se politično botrstvo tu šele začenja. Podobna zgodba se vrti v državnih podjetij, v njihovih hčerinskih družbah, zavodih, arhivih, muzejih, bolnišnicah in navsezadnje v velikem delu 211 delujočih občin. Številne med njimi imajo nato svoja javna podjetja, hčerinske družbe, zavode, arhive in muzeje.
Ste ob vsem tem kdaj v javnosti opazili glasna prerekanja o zaposlovanju strankarskih prisesancev? Če se znajo stranke besno spopadati o 60 let starih dogodkih, velja pri kreativnem kadrovanju nenapisan molk. Ko je Komisija za preprečevanje korupcije po objavi moje zgodbe o kreativnem svetovanju poslanca Ivana Vogrina odkrila, kako vulgarno je denar za svetovanje dvigovala kar njegova žena, se ni zgodilo nič. Kolegi poslanci ga niso obsojali, kaj šele izločili. Vogrin ne je kosila v osamljenem kotu menze - čeprav je pred nekaj leti podobna afera sprožila velik plaz čiščenja in odstopov v Veliki Britaniji.
Tudi zato težko razumem programske napovedi politike. Želijo varčevati in poiskati veliko utajenega in nakradenega denarja. Razmišljam, ali ne bo ta denar končal pri političnih prisesancih prek zaposlitev, svetovalnih pogodb ali oddanih poslov. Ali pa gre pri vsem skupaj za zavist in se želi politika le znebiti konkurence, ki ji v kreativnosti postaja preveč konkurenčna.