Evropska komisija meni, da bi deklaracija prizadevanjem za obuditev evropske ustavne pogodbe dala nov zagon. Predsedujoča Nemčija pa želi opozoriti na pomanjkanje socialne razsežnosti v Uniji. Članice EU-ja so si najbližje pri obliki. Strinjajo se, da bi moral biti dokument napisan v preprostem jeziku in ne bi smel presegati dveh strani.

A to je tudi vse. Češka zagovarja liberalno deklaracijo, Nemčija in Poljska omembo Boga, Velika Britanija pa poudarek na širitev proti vzhodu po padcu komunizma. Na drugi strani bo Nizozemska, ki je l. 2005 po referendumski odločitvi svojih državljanov predlog ustave zavrnila (61,6 odstotka proti), z odločitvijo o ponovnem izražanju ljudske volje počakala do uskladitve nove različice krovnega pravega dokumenta EU-ja.

Ustanovitvena članica povezave si bo po nalastnih napovedih prizadevala za krajšo ustavo (prejšnji osnutek je imel več kot 400 strani), preglednejšo delitev pristojnosti med unijo in članicami ter večjo vlogo nacionalnih parlamentov pri sprejemanju evropskih politik.

50 let uskaljevanja različnosti
EU v letu 2007 praznuje 50. obletnico podpisa Rimske pogodbe, s katero je šest evropskih držav ustanovilo Evropsko gospodarsko skupnost. EGS je predhodnik današnje Evropske unije. Osrednja slovesnost, na kateri se bodo zbrali voditelji sedemindvajseterice, bo 25. marca v Berlinu, na dan podpisa znamenite pogodbe.

Rimska pogodba, ki je začela veljati leta 1958, je povzela pogodbo o Evropski skupnosti za premog in jeklo, njeni cilji pa so bili precej širši. Ključna je bila gospodarska integracija, ki je slonela na vzpostavitvi skupnega trga, usklajevanju ekonomskih politik držav članic, spodbujanju usklajenega razvoja gospodarskih dejavnosti, odpravi trgovinskih ovir, vzpostavitvi skupnih carin in še na čem drugem, vse tesnejše gospodarsko sodelovanje pa je Evropo venomer sililo tudi v močnejše politično povezovanje.

Cilje Rimske pogodbe so pozneje razširili s pogodbami iz Maastrichta, Amsterdama in Nice, Unija pa se je s prvotnih šest razširila na 27 članic.