Od danes bodo v 27-erico iz tretjih držav lahko uvažali in tu prodajali samo med in čebelarske izdelke iz obratov, ki jih je odobrila Evropska komisija.

Po dveletnem prehodnem obdobju so vsa resna podjetja večinoma že lani vložila zahtevke za odobritev njihovih obratov v tretjih državah, pojasnjuje Aleša Mižigoj, predsednica uprave podjetja Medex.

Zanje strožji pogoji pri uvozu medu ne spreminjajo ničesar, "saj v našem podjetju pod našo blagovno znamko polnimo le med, ki je pridelan v Sloveniji in v Evropski uniji".

Unija pa ima težave s ponaredki. Uradni podatek Evropske komisije za lani kaže, da je bilo na evropskem trgu pri uvozu iz tretjih držav 46 odstotkov ponarejenega medu, torej raznih sladkornih mešanic z raznimi dodatki.

Posamezne države ugotavljajo različne odstotke, od 25 do skoraj 100 odstotkov ponaredkov, a uporabljajo različne metode, zato bo treba določiti enotno metodologijo, pravi Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije.

"Dokler Evropska komisija ne da enotne metode, toliko časa bo ta ponarejeni med krožil po trgu," je dejal Noč.

In kako je pri nas? "V Sloveniji imamo to srečo, da velika večina Slovencev kupuje med neposredno pri čebelarju. Slovenski čebelarji pridelamo dobro polovico medu ob nekih normalnih letinah," je dodal.

Toda zadnja leta je normalnih letin malo. Tako si tudi naši čebelarji oziroma preprodajalci pomagajo z uvozom cenejšega medu v rinfuzi, večinoma iz Hrvaške, Srbije in Madžarske, pri čemer obstaja bojazen, da se izgubi poreklo in se v prodajne poti prikrade med iz Ukrajine, za katerega se ne ve, od kod dejansko je.

Slovenski trg je dobro nadzorovan. "Med 20 in 25 odstotki vzorcev na letni ravni je bilo neskladnih," je dejala Nadja Škrk, vodja sektorja za nadzor hrane na Upravi za varno hrano o neskladnih vzorcih v letu 2023.

Od tega je polovica vzorcev pri mešanicah EU-NeEU, pri medu slovenskega porekla pa okoli 10 odstotkov.