Foto:
Foto:

Med državljani razširjenega EU-ja si evropsko ustavno pogodbo najbolj želijo Poljaki. Ustavo - poskus njenega sprejetja je na vrhu EU-ja v Bruslju konec prejšnjega tedna propadel, precej tudi na račun nepopustljivosti Poljske - podpira 76 % državljanov te največje prihodnje članice EU-ja, medtem ko je povprečna podpora v razširjeni Uniji 63-odstotna, v sedanji petnajstčlanski Uniji ta podpora znaša odstotek manj.

Zaupanje v EU je padlo
Raziskava se ne nanaša le na ustavo in je pripravljena v dveh delih. Eden obravnava sedanjih 15 članic EU-ja, drugi pa 10 držav pristopnic in tri kandidatke za članstvo. Njuna primerjava kaže, da je letošnjo jesen zaupanje v EU precej upadlo. Da je članstvo nekaj dobrega, verjame le 49 odstotkov državljanov razširjene Unije oziroma 48 odstotkov državljanov petnajsterice ter 52 odstotkov iz deseterice. Slovenija je s 50 odstotki na sredini. Primerjava kaže tudi, da je za državljane sedanjega kot prihodnjega EU-ja največja skrb brezposelnost, kriminal, cene in inflacija.

Slovenci za skupno odločanje
Slovenija je pri odločanju o zunanjih in obrambnih zadevah največja zagovornica soodločanja z EU-jem. Skupno odločanje o zunanjih zadevah podpira 84 odstotkov, skupno odločanje o obrambnih zadevah pa 79 odstotkov državljanov, proti temu je le devet oziroma 16 odstotkov državljanov. Povprečje v razširjenem EU-ju za skupno odločanje v zunanji politiki znaša 72 odstotkov, v obrambni pa 53 odstotkov. Slovenija je med bolj zadovoljnimi z demokracijo v EU-ju, saj ji pozitivno oceno daje 49 odstotkov državljanov, v razširjenem EU-ju je zadovoljnih 42 odstotkov.

Slovenci imamo močno EU-identiteto
Slovenci sodijo tudi med tiste državljane razširjenega EU-ja, ki močno čutijo tako nacionalno kot evropsko identiteto. Takih je kar 60 odstotkov, mesto pa si delimo še z Italijani. 31 odstotkov Slovencev je sicer zagovornikov le nacionalne identitete, trije odstotki pa se imajo predvsem za Evropejce in šele nato čutijo svojo nacionalno identiteto. Dva odstotka Slovencev čutita le evropsko identiteto, sicer pa je Slovenija s takšnimi odstotki močno nad evropskim povprečjem.