19. marca 1958 se je prav tako v Strasbourgu namreč prvič sestala ta evropska ustanova, ki je takrat imela 142 imenovanih, in ne izvoljenih članov, njene pristojnosti pa so bile izključno posvetovalne. V petih desetletjih se je iz skupščine razvil v neposredno izvoljeni parlament, ki ima zakonodajne pristojnosti.

Danes parlament soodloča o široki paleti zakonodaje, sprejema proračun Unije in nadzoruje delo Evropske komisije. Lizbonska pogodba, če bo ratificirana v vseh članicah, bo še okrepila zakonodajno moč parlamenta, število poslancev pa se bo zmanjšalo, saj bo na volitvah prihodnje leto namesto 785 izvoljenih 751 poslancev.

Poslanci so edini neposredno izvoljeni predstavniki ljudi na ravni povezave, pri čemer se poslanci volijo po državah, vsaka država pa ima na voljo določeno kvoto. Slovenija jih ima do zdaj sedem, z reformno pogodbo pa bo ta številka višja - imeli jih bomo osem.

Parlament je pravi babilon jezikov
Precej se je povečalo tudi uradno število jezikov parlamenta, saj so leta 1958 v skupščini uporabljali le štiri jezike, danes pa je uradnih jezikov kar 23. Prvi predsednik EP-ja je bil Robert Schuman, za njim pa ga je vodilo še 22 predsednikov.

Slovesnost bo kratka
Poslance so na seji nagovorili predsednik EP-ja Hans Gert Pöttering, predsednik komisije Jose Manuel Barroso in predsedujoči Evropskemu svetu, slovenski premier Janez Janša. Slovesnost ob obletnici je bila kratka, zaigral je Mladinski orkester Evropske unije, razrezali bodo torto, nato pa bodo poslanci nadaljevali redno delo.

A. S.