Slovenija se spopada z zelo resno nalogo, a verjame, da bo z ambicioznimi ukrepi kos izzivom, je po srečanju s predsednico vlade Alenko Bratušek dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso.

Premierka pa je tiste, ki ugibajo o Sloveniji, pozvala, naj svoje ocene utemeljijo z dejstvi, ne špekulacijami. Prav tako je zatrdila, da se bo Slovenija odločno spopadla s tremi ključnimi izzivi: ureditvijo bančnega sektorja, privatizacijo in konsolidacijo javnih financ.

Prva naloga bo po njenih besedah bančni sektor; začetek delovanja slabe banke je napovedala v juniju, prve postopke glede privatizacij pa do poletja. Po neuradnih informacijah bi lahko šla prva v privatizacijo ena izmed bank; omenja se Nova kreditna banka Maribor. Opozorila pa je, da bi uravnoteženje javnih financ utegnilo trajati nekoliko dlje. "Preoptimistično bi bilo pričakovati, da bomo javne finance uravnotežili do leta 2015," je dejala.
"Absolutno bomo nadaljevali konsolidacijo javnih financ, tako da ne bo zniževala gospodarske rasti," je še obljubila. Na "močan medijski pritisk" v zadnjih tednih pa se je odzvala z besedami, da Slovenija ni davčna oaza, temveč izvozno usmerjeno gospodarstvo, da je med najmanj zadolženimi državami v EU-ju, da ima pozitivno plačilno bilanco in novo vlado z veliko odločenostjo, da stori vse, da svoje težave reši sama.
Ob tem, ko je obljubila, da bo Slovenija svoje težave rešila sama, je obenem opozorila na "skupno odgovornost evropske politike, da ustvarja pogoje, v katerih lahko države same rešujejo svoje probleme". Še posebej je to po njenih besedah pomembno za majhne države, kot je Slovenija.

Unijo zanimajo banke, primanjkljaj in fiskalno pravilo
Glavne teme, o katerih se želijo pogovarjati v Bruslju, so banke, primanjkljaj, privatizacija, fiskalno pravilo in referendumi. Kot je iz Bruslja poročala Erika Štular, je Evropska komisija pred časom podprla slabo banko, zato zdaj pričakuje, da bo ta čim prej zaživela. Že pred zamenjavo vlade je presodila, da Sloveniji letos ne bo uspelo odpraviti presežnega primanjkljaja, zato napovedi o rebalansu proračuna ni sprejela z naklonjenostjo.

V ponedeljek je Bruselj nenapovedano na kratko obiskal novi finančni minister Uroš Čufer, ki se je z evropskim komisarjem za denarne in gospodarske zadeve Ollijem Rehnom pogovarjal o gospodarskih razmerah v državi, toda podrobnosti pogovora niso znane.

Bo Slovenija potrebovala pomoč ali ne?
Bratuškova je v Bruselj odšla po napetem obdobju, ko je splet neznank glede usmeritve nove vlade in negotovosti zaradi ciprske krize potisnil ceno slovenskega zadolževanja nevarno proti nevzdržni meji sedmih odstotkov, o Sloveniji kot naslednji prosilki za pomoč pa so ugibali številni svetovni mediji. Napetost je zdaj za odtenek popustila, saj je nemški Die Welt objavil oceno, kjer je Slovenijo uvrstil med finančno stabilnejše države.

Ker so torej ugibanja o tem, ali bo Slovenija šesta članica evrskega območja, ki bo potrebovala finančno pomoč, vse glasnejša, lahko Bratuškova na svojem prvem obisku v tujini pričakuje veliko pozornost tudi tujih medijev. Vsaka poteza slovenske politike je namreč pod drobnogledom finančnih trgov in mednarodne javnosti. Dokaz? Otoški Guardian bruseljsko dogajanje na svoji spleti strani tako spremlja v živo.

Kot je še poročala Štularjeva, se v Bruslju za zdaj še strinjajo s premierko, da ima Slovenija še vse možnosti za ureditev težav brez tuje finančne pomoči, a zahtevajo konkretne datume in konkretne ukepe.