Ključni evropski inštituti in Evropska centralna banka so ta teden znova napovedali zelo postopno okrevanje in šele konec leta počasen obrat h gospodarski rasti. Zastoj rasti se vse bolj zajeda tudi v osrčje Evropske unije.

Mala podjetja ne morejo do sredstev
Kljub pretresom, kot je bil ciprski, bo negotovost na finančnih trgih postopno kopnela, pričakujejo vodilni nemški, francoski in italijanski inštituti, a letos evrsko območje lahko računa le na stagnacijo ali komaj opazno rast, ki bo po večini odvisna od izvoza. Predvsem zaradi še vedno zelo omejenega dostopa podjetij iz šibkih držav do finančnih sredstev bo rast naložb skromna, dušilo jo bo tudi urejanje javnih proračunov.

V poslovnih krogih so zato kritični, ker Evropska centralna banka ni ukrepala in spodbudila posojilne dejavnosti bank vsaj za mala podjetja. V JP Morganu so izračunali, da so zdajšnje razlike v ceni denarja za mala podjetja velikanske - mala nemška podjetja za enaka posojila, manjša od milijona evrov, plačajo povprečno manj kot triodstotne obresti, italijanska prek štiri, grška in portugalska pa precej prek šest odstotkov.

Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Mario Draghi je v povezavi s tem poudaril: "ECB ne more namesto drugih zagotavljati kapitala v bankah in izvajati vladnih ukrepov ali strukturnih reform, bomo pa spremljali razmere in ukrepali v okviru pristojnosti."

Zelo postopno okrevanje, ki ga ECB pričakuje za letos, lahko po njegovem mnenju ogrozi zastoj pri strukturnih reformah v državah članicah in šibka domača poraba. Nespodbudno sliko pa je ta teden naslikal tudi indeks nabavnih menedžerjev PSI - nemško gospodarstvo se je upočasnilo skoraj do stagnacije, francosko pa je doseglo največje skrčenje v štirih letih.

Med državami z velikimi težavami pri zmanjševanju primanjkljaja vse bolj omenjajo tudi Nizozemsko. Nepremičninski balon je že bil vzrok za nacionalizacijo banke SNS, gospodarska rast je zastala, brezposelnost pa narašča.