Kralj je predvsem flamske separatiste razburil z opozorili pred populizmom in iskanjem grešnih kozlov za trenutne gospodarske težave. Pri tem je spomnil, da so tudi v obdobju pred vzponom nacifašizma v Evropi iskali krivce za veliko gospodarsko krizo in jih našli predvsem v tujcih.

Vodja flamskih separatistov Bart De Wever se je očitno v teh kraljevih besedah prepoznal in kralja obtožil, da krepi delitve v državi in favorizira stranko frankofonskih socialistov premierja Elia Di Rupa, namesto da bi bil glavna združevalna sila v Belgiji.

Separatist napadel še kraljevega dedka
Di Rupa je obtožil, da se "skriva za prestolom", napadel pa je tudi Albertovega predhodnika Leopolda III., ki se je - sicer kot vojni ujetnik - leta 1940 srečal z Adolfom Hitlerjem in pripeljal Belgijo na rob državljanske vojne.

Tudi sicer se je v Belgiji odprla široka razprava, da se je kralj s svojim božičnim nagovorom po nepotrebnem vmešal v politično krizo v državi in iskanje političnih rešitev sobivanja med francosko govorečimi Valonci in nizozemsko govorečimi Flamci.

Kralj zavezan enotnosti Belgije
Albert II. je sicer že večkrat opozoril na politične težave v državi, njegova vloga monarha pa da je tudi v iskanju rešitev. Julija 2011 je na primer v čustvenem televizijskem nagovoru pozval politične voditelje, naj pokažejo "moderno državljanstvo" in končajo krizo v državi, ki je bila tedaj brez vlade s polnimi pooblastili že leto in pol.