Berlusconi je dejal, da so italijanske banke "zanesljive in plačilno sposobne", gospodarstvo pa da ima trdne temelje. Nezaupanje vlagateljev v državo je tako po njegovih besedah neutemeljeno, še posebej ker so italijanska podjetja in gospodinjstva med najmanj zadolženimi v Evropski uniji.

Italija je s sprejetim varčevalnim svežnjem na pravi poti, s krizo pa se je po njegovih besedah treba spopasti odločno in brez živčnosti, ki je značilna za mednarodne finančne trge. Padci cen delnic italijanskih bank so pretirani, meni Berlusconi, ki hkrati ocenjuje, da je zdaj treba sprejeti ukrepe za okrepitev gospodarske rasti, kar je mogoče doseči v dogovoru s socialnimi partnerji. Načrt za spodbuditev gospodarske rasti in zaposlovanja namerava vlada socialnim partnerjem predstaviti v četrtek.

Gospodarsko rast, še posebej na revnejšem jugu države, bodo po premierjevih besedah zagotovili tudi devet milijard evrov vredni infrastrukturni projekti, ki jih je sprejela vlada. Gospodarska rast je glavna naloga te vlade, pravi Berlusconi. Premier je k sodelovanju povabil tudi opozicijo, ki je zahtevala njegov odstop, kar pa je zavrnil.

"Gre za prihodnost evra"
Analitiki dvomijo, da bo premierjev govor pomiril živčne investitorje. "Ne gre za Italijo. Gre za prihodnost evra. Takoj ko pade ena domina, se trgi lotijo druge. Ne gre niti za italijanske banke, gre za dolg vlade in edini razlog, da so banke vpletene, je njihova izpostavljenost temu dolgu," je za BBC povedal analitik CMC Markets Michael Hewson.

Italija, tretje največje gospodarstvo v evroobmočju, se je do zdaj uspešno izogibala težavam z državnim dolgom, čeprav ta znaša kar 120 odstotkov njenega bruto domačega proizvoda (BDP). Italijansko gospodarstvo je dvakrat večje od grškega, portugalskega in irskega skupaj, zato si evroobmočje rešilnega paketa za Italijo verjetno ne bi moglo privoščiti.

Dolžniško krizo v Italijo so zaostrile še politične težave. Italijanski parlament je prejšnji mesec odobril 43 milijard evrov vreden sveženj varčevanja, a se pojavljajo vprašanja ali lahko vlada varčevanje tudi izvede. Opozicijske stranke so Berlusconija pozvale, naj odstopi z mesta predsednika vlade, češ da del gospodarskega problema Italije predstavlja prav njegova neverodostojnost.

Barroso skuša miriti trge
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je rekorden dvig obrestnih mer na italijanske in španske obveznice označil za neupravičen. Dogajanje na finančnih trgih, povezano z Italijo in Španijo, je razlog za globoko zaskrbljenost, je dodal Barroso. Rast zahtevane donosnosti obveznic je neutemeljena glede na gospodarske in proračunske razmere v teh državah ter glede na njun trud pri zagotavljanju stabilnosti, je zapisal Barroso. "Napetosti na trgu obveznic izražajo naraščajočo zaskrbljenost vlagateljev o sistemski sposobnosti območja z evrom za odgovor na krizo," je dejal in države z evrom pozval k hitremu uresničevanju zastavljenega programa pomoči Grčiji, ki bi območju evra povrnil zaupanje vlagateljev.

Pogovori o reševanju krize
Za hitro uresničevanje rešilnega paketa za Grčijo, o katerem so se voditelji držav z evrom dogovorili na srečanju 21. julija, sta v telefonskem pogovoru zavzela tudi španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. "Strinjala sta se, da morajo evropske vlade čim prejšnji odobriti rešilni načrt za Grčijo in evropske mehanizme za podporo držav območja z evrom za pomiritev finančnih trgov," je zapisala španska vlada. Italijanski finančni minister Giulio Tremonti se je pogovarjal z voditeljem evrske skupine Jean-Claudejem Junckerjem.

Na negativna sporočila kapitalskih trgov se je odzval tudi Zapatero in napovedal, se bo takoj sestal s finančno ministrico Eleno Salgado. Španija se sooča z visokim javnofinančnim primanjkljajem - lani je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat znašal 9,5 odstotka BDP-ja - in visoko stopnjo brezposelnosti, ki je skoraj 21-odstotna.

Nemčija miri
Predstavnik nemškega finančnega ministrstva Martin Kotthaus je poudaril, da Italija in Španija izvajata reformne programe. "Verjamemo, da bodo ti obsežni reformni programi prepričali trge," je dejal.

Rekordne obrestne mere
Zahtevana donosnost na italijanske in španske desetletne obveznice je zjutraj dosegla nove rekordne vrednosti. Obrestne mere na italijanske dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo 10 let so se povzpele na rekordnih 6,21 odstotka, obrestne mere na španske desetletne obveznice pa so se zvišale nad torkovo rekordno vrednost 6,45 odstotka. Razlika v zahtevani donosnosti med referenčnimi nemškimi desetletnimi obveznicami in enakimi španskimi državnimi dolžniškimi papirji je dosegla 407 bazičnih točk, kar je največ od vzpostavitve območja evra. Potem ko sta se Italija in Španija na dogajanje na kapitalskih trgih odzvali s sestanki na državni in evropski ravni, se je zahtevana donosnost na njune obveznice nekoliko umirila.

Oživitev strahu glede širjenja dolžniške krize v območju evra je močno povezana z odločitvijo številnih vlagateljev po svetu, da prodajo vse svoje naložbe, ki bi lahko bile tvegane. Med njimi so se znašli tudi italijanski in španski dolžniški vrednostni papirji.