Nemško biotehnološko podjetje BioNTech načrtuje, da bodo v Marburgu v prvem letošnjem polletju proizvedli do 250 milijonov odmerkov cepiva, ki so ga razvili skupaj z ameriškim farmacevtskim podjetjem Pfizer.
To cepivo je bilo prvo odobreno v Uniji. Prve dobave cepiva iz tovarne v Magdeburgu so predvidene na začetku aprila.
V tovarni, katere gradnjo so pospešile nemške oblasti, bodo v prvi fazi proizvajali mRNA, aktivno sestavino cepiva proti covidu-19. Ena serija mRNA zadostuje za izdelavo približno osmih milijonov odmerkov cepiva, so sporočili iz BioNTecha.
Kot so dodali, bo tovarna v zvezni deželi Hessen postala eden največjih proizvodnih obratov za mRNA v Evropi, in sicer naj bi, ko bo proizvodnja stekla v polnem obsegu, letno proizvedli do 750 milijonov odmerkov cepiva proti covidu-19.
Proizvodni postopek spremlja več preverjanj kakovosti. Posamezne proizvodne korake mora zato odobriti Evropska agencija za zdravila (Ema), ki bo preverjanje kakovosti izvedla ta ali prihodnji mesec.
Nova tovarna v Hessnu je pomemben steber v prizadevanjih Biontecha in Pfizerja, da bi letos povečala globalno proizvodnjo cepiva na dve milijardi odmerkov, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Da bi povečal proizvodnjo cepiv, je BioNTech tovarno v Marburgu lani kupil od švicarskega farmacevtskega giganta Novartis. Obdržal je tudi 300 zaposlenih, ki tam že delajo.
Glavna tovarna za proizvodnjo cepiva Pfizer/BioNTech je sicer Pfizerjeva tovarna v mestu Puurs v Belgiji. "S podjetjem Pfizer še naprej sodelujemo pri vrsti ukrepov za izpolnitev svetovnega povpraševanja," je sporočila družba.
BioNTech je sredi januarja sporočil, da bo zaradi potrebnih posodobitev v tovarni v Puursu zamujal s predvideno dobavo odmerkov cepiva v EU, kar je sprožilo jezo in številne kritike. Vendar je BioNTech nato na začetku februarja sporočil, da bo izpolnil pogodbene obveznosti za prvo četrtletje, in se zavezal, da bo spomladi Uniji poslal do 75 milijonov dodatnih odmerkov cepiva.
EU je s Pfizerjem in BioNTechom sklenila pogodbo o dobavi 600 milijonov odmerkov cepiva.
Tudi AstraZeneca obljublja krepitev proizvodnje, a še ne ve, kako
Britansko-švedska družba AstraZeneca je medtem sporočila, da bo okrepila proizvodnjo cepiva proti covidu-19 za Evropsko unijo. Proizvodnjo bo okrepila v sodelovanju z nemškim podjetjem IDT Biologika.
Podjetji še raziskujeta možnosti, kako bi pospešili proizvodnjo cepiva v drugem četrtletju 2021, so sporočili iz AstraZenece. "Dogovor bo resno pomagal Evropi, da okrepi sposobnosti neodvisne proizvodnje cepiv, ki ji bodo dovolile, da se sooči z izzivi trenutne pandemije in ustvari strateško oskrbovalno zmogljivost za prihodnost," je dejal izvršni direktor AstraZenece Pascal Soriot.
V okviru dogovora, ki ga še usklajujejo, bi obe podjetji investirali v okrepitev sposobnosti proizvodnje v tovarni v nemškem mestu Dessau. Glede na načrte bi bila nova tovarna operativna do konca leta 2022, ko bi lahko na mesečni ravni proizvedli več deset milijonov odmerkov cepiva.
Evropska agencija za zdravila (Ema) je nedavno prižgala zeleno luč cepivu AstraZenece, s čimer je to postalo tretje cepivo proti covidu-19 v EU-ju.
Ursula von der Leyen brani skupno naročanje cepiv
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu v odzivu na kritike zaradi zamud pri odobritvi in dobavi cepiv proti covidu-19 v EU-ju priznala, da odobritev cepiv v Uniji traja dlje, a je to naložba v njihovo varnost.
Ob kritikah, ki se vrstijo na račun izvajanja evropske strategije cepljenja, je predsednica priznala nekatere napake, a branila postopek skupnega naročanja cepiv in pristopa Evropske komisije, zavzela pa se je tudi za pospešitev postopkov odobritve.
Prav je bilo, da je EU skupaj naročil cepiva in s tem pokazal solidarnost, je prepričana. "Ne želim si predstavljati, kaj bi pomenilo, če bi si nekatere članice zagotovile cepiva, druge pa bi ostale praznih rok," to bi lahko pomenilo konec Unije, je opozorila.
Odločili smo se, da ne bomo šli po bližnjicah, kar zadeva varnost in učinkovitost cepiv, je dejala. Ob tem je priznala, da v EU-ju odobritev cepiv za pogojno uporabo traja štiri ali pet tednov dlje, vendar je čas, porabljen za odobritev cepiv, naložba v njihovo varnost. Za pospešitev postopkov je napovedala vzpostavitev evropske mreže, da bo Evropska agencija za cepiva (Ema) hitreje dobila podatke kliničnih testov.
Predsednica komisije: Znanost je prehitela industrijo
Glede zamud z dobavo cepiv je dejala, da "smo bili morda preveč prepričani, da bo tisto, kar je bilo naročeno, tudi dobavljeno". Priznala je tudi, da "smo podcenili težave, povezane z množično proizvodnjo cepiv". Razvoj cepiva v desetih mesecih je znanstveni dosežek, na katerega smo lahko ponosni, vendar pa je znanost prehitela industrijo, je opozorila.
Ursula Von der Leyen je tudi priznala, da je bila odločitev komisije, ki je v okviru novega mehanizma za nadzor izvoza cepiv predlagala sprožitev 16. člena severnoirskega protokola, ki v skrajnem primeru dopušča uvedbo trde meje na irskem otoku, obžalovanja vredna napaka.
Kot je dejala, so bile v procesu, ki je privedel do te odločitve, ki pa jo je komisija popravila, storjene napake, kar globoko obžaluje. Evropska komisija bo naredila vse, da bo zaščitila mir na Severnem Irskem, je zatrdila.
Napovedala je tudi, da bo komisija prihodnji teden predstavila načrt za odziv na različice virusa. Ob kritikah evropskih poslancev in poslank o netransparentnosti sklepanja pogodb komisije s proizvajalci cepiv je tudi dejala, da bo storila vse, kar lahko, da bodo imeli vpogled v te pogodbe, ter napovedala vzpostavitev posebne skupine za stike za izmenjavo informacij.
Predsednica komisije je poudarila tudi, da je bilo v EU-ju doslej cepljenih več kot 17 milijonov ljudi. Cilj je, da bi bilo do poletja cepljenih 70 odstotkov prebivalstva v EU-ju, dejstvo pa je, da v boju proti virusu še nismo prišli do tam, kot bi si želeli, je priznala.
Evropski poslanci poudarjajo pomanjkanje preglednosti
Evropski poslanci so v razpravi poudarili, da si mora EU še naprej usklajeno prizadevati za boj proti pandemiji covida-19. Pri tem so se strinjali z von der Leynovo, da je EU podcenil izzive množične proizvodnje cepiv proti covidu-19 in da je treba sprejeti konkretne ukrepe za povečanje njihove proizvodnje.
Poslanci so pozvali komisijo, naj uveljavi obstoječe pogodbe, znova pa so pozvali k večji preglednosti pogodb. Na pomanjkanje transparentnosti pri komunikaciji komisije z državljani EU je v razpravi opozorila tudi evropska poslanka iz Slovenije Irena Joveva (Renew/LMŠ), ki je sicer ocenila, da je bila odločitev komisije za skupno naročilo dobra, vendar so bile pri sklepanju pogodb s proizvajalci storjene napake.
Komisija mora prevzeti odgovornost in evropskim državljanom odkrito in jasno predstaviti vse informacije, povezane s cepivi, ter s tem preprečiti dodatno ustvarjanje zmede in širjenje dvomov, je prepričana Joveva. "Če bomo nadaljevali s skrivnostmi in ohlapnimi obrazložitvami, bomo v celoti izgubili zaupanje državljanov, kar lahko negativno vpliva na njihove odločitve za cepljenje in posledično na doseganje skupnega cilja: izhoda iz pandemije."
Da je treba vse napore usmeriti v povečanje proizvodnje cepiv v EU-ju, ocenjuje Romana Tomc (EPP/SDS). Kot je sporočila, bi morale vse članice sprejeti enotne prepovedi prihodov iz tretjih držav, s čimer bi se lahko zmanjšala verjetnost širjenja novih različic novega koronavirusa, za katere morda cepiva ne bodo tako uspešna. Kljub težavam pri dobavi cepiva je bila odločitev za sodelovanje in skupen pristop pri nabavi cepiva najboljša, ocenjuje. Evropska poslanka tudi podpira mehanizem preglednosti in avtorizacije izvoza, ki ga je sprožila komisija, saj gre po njenem mnenju za prvi korak, ki bo omogočil, da bo EU v vsakem trenutku vedel, koliko cepiv se iz Unije izvozi.
Poziv, naj članice nekaj cepiva podarijo Ukrajini
Ursula von der Leyen je članice pozvala, naj nekaj cepiva, ki so si ga priskrbele, podarijo Ukrajini. EU je za pomoč zaprosil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki je v domovini tarča kritik, ker ni zagotovil dovolj cepiva zahodnih proizvajalcev, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Predsednica komisije, ki je po videopovezavi v ponedeljek nagovorila udeležence konference v Kijevu, je povedala, da Unija sodeluje v pobudi Covax, od katere Ukrajina pričakuje osem milijonov odmerkov, da pa je poleg tega prosila države članice, naj Ukrajini donirajo nekaj cepiva, ki so si ga priskrbele.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje