Cavusoglu meni, da politike EU-ja na področjih zunanje politike, odnosov s sosedi in integracije niso uspešne, vendar si Turčija vseeno želi postati članica povezave, saj "smo vsi na isti celini". EU mora ohraniti odprta vrata, če želi ostati vpliven dejavnik v svetu. "Kljub vsem tem problemom Evropa ostaja najbolj razvita, najbolj stabilna in najbolj demokratična celina," je povedal.
EU mora ohraniti široko odprta vrata, če želi ostati vpliven dejavnik v svetu. "EU mora biti vključujoča, večkulturna in večverska," je poudaril Cavusoglu.
Pristopna pogajanja z EU po njegovem mnenju dejansko niso pogajanja, temveč gre za vsiljevanje pravil. Zagotovil je, da Turčija ne bo nikoli v breme EU-ju, njeno gospodarstvo namreč raste, je močna v varnostnem smislu in aktivna članica zveze Nato.
Turški zunanji minister je Evropski uniji očital dvojna merila. "Nekateri evropski voditelji mislijo, da lahko samo oni kritizirajo. Ko so sami deležni kritike, pa gre za notranje zadeve," je dejal v razpravi na strateškem forumu. Kot je dejal Cavusoglu, morajo evropski voditelji obravnavati sebe in druge države enakopravno - nobena država ni prvorazredna ali drugorazredna.
Opozoril je, da bi bil neuspeh sporazuma za zajezitev migrantskega vala slab za vse. "Vsi bomo izgubili, če bo sporazum o neregularnih migracijah propadel." V izrednih razmerah, ki jih je povzročila migrantska kriza, EU onemogoča njegova lastna birokracija, je še dejal Cavusoglu.
Po njegovih besedah Turčija že zdaj prispeva k stabilnosti EU, tudi tako, da je preprečila državni udar, česar ji mnogi ne priznavajo. Evropskim kolegom je očital, da so se po spodletelem državnem udaru osredotočili na zasliševanje, kako bodo kaznovani pučisti, namesto da bi izražali zaskrbljenost in podporo.
Kritičen je bil tudi do pristopa EU do boja proti terorizmu. "Stališče EU do boja proti terorizmu ne odseva potreb, ki jih narekujejo današnje varnostne razmere," meni. "EU ne more prepričati drugih v boj proti terorizmu, če so vodje terorističnih organizacij dobrodošli v evropskih institucijah. Tako se ne moreš boriti proti terorizmu. Ni dobrih in slabih terorističnih organizacij, vse so slabe, proti vsem se je treba boriti in jih premagati."
Cavusoglu tudi pri Cerarju
S Cavusoglujem se je kasneje v Ljubljani srečal tudi premier Miro Cerar. V središču pogovorov so bile razmere v Turčiji ter širši regiji in migracije v Evropo. Sogovornika sta ob tej priložnosti potrdila odlične bilateralne odnose ter se zavzela za njihovo nadaljnje poglabljanje na vseh ravneh. Obenem je izrazil razumevanje za težavne razmere, v katerih se je znašla Turčija tako po poskusu državnega udara kot zaradi sosednjih kriznih žarišč. Cerar je prav tako izrazil upanje, da bo EU in Turčiji v prihodnje uspelo učinkovito nadaljevati z dialogom in nadgrajevati odnos, ki se je vzpostavil z dogovorom EU-Turčija glede migracij.
Kot je poudaril Cerar, bo Slovenija tudi v prihodnje podpirala turška prizadevanja za vstop v EU, za kar se je turški zunanji minister tudi posebej zahvalil. Enotna sta si bila, da mora EU ohraniti odprta vrata tako za države Zahodnega Balkana kot Turčije. Cavusoglu je sicer tudi Cerarju izrazil razočaranje nad odzivom EU-ja po dogodkih, ki so sledili poskusu turškega državnega udara, ter pojasnil, da so morale turške oblasti poskrbeti za normalizacijo delovanja države.
Meškov za pomiritev napetosti
V sklopu Blejskega foruma je spregovoril tudi namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksej Meškov. Pozval je k dialogu z Zahodom za pomiritev napetosti, ki so nastale zaradi ukrajinske krize. Odgovornost, da slednja še ni razrešena, pripisuje predvsem ukrajinski strani. Meškov opozarja, da je Evropa v enem najbolj zapletenih obdobij sodobnega časa. "Pred nami je veliko resnih izzivov, od terorizma in drog do nenadzorovanih migracij. Če ne bomo skupaj ukrepali zoper vse te grožnje, nas res čakajo zelo težki časi," je dejal.
Čeprav je treba po njegovih besedah združevati moči v boju zoper grožnje skupni varnosti, za Rusijo "naraščanje vojaških moči Nata na njihovih mejah v zadnjem času ni sprejemljivo". "Naši poljski in baltski kolegi pravijo, da se počutijo ogrožene s strani Rusije. Tovrstne skrbi lahko odpravimo le z dialogom," je poudaril. Pojasnil je, da je Moskva na svetu Rusija - Nato pred dvema mesecema predlagala poljskim, baltskim, švedskim in finskim kolegom, da začnejo poglobljene posvete, "tudi na vojaški ravni, da bi odpravili vse nesporazume ali razhajanja glede vojaških aktivnosti na mejah". "Če vas nekaj resnično skrbi, potem je treba to povedati neposredno, ne pa predstavljati medijem eno plat zgodbe in ob tem povečevati negativna čustva vse povsod v Evropi," je dejal Meškov.
Zavzel se je tudi za neposreden dialog v Ukrajini za razrešitev konflikta na vzhodu te države. "Po našem mnenju ni druge rešitve za razmere v Ukrajini kot izvajanje sporazumov iz Minska," je poudaril. "V teh sporazumih je določeno, v katerem zaporedju je treba izvajati določene ukrepe. Kijev mora vzpostaviti neposreden dialog z oblastmi v Donecku in Lugansku in izvesti tudi vse politične ukrepe, h katerim se je zavezal - od ustavnih sprememb in zakonodaje o posebnem statusu obeh regij do zakona o volitvah, zakona o amnestiji in gospodarskega sodelovanja na celotnem ukrajinskem ozemlju. 1. septembra je bila razglašena prekinitev ognja, zdaj je treba zagotoviti, da bi tako ukrajinska stran kot stran separatistov izvajali dogovorjene ukrepe."
Čeprav bo Slovenija poslala svoje vojake v večnacionalni Natov bataljon v Latviji, to očitno ne bo bistveno vplivalo na dvostranske odnose med Slovenijo in Rusijo. Ti so po besedah Meškova "na eni najvišjih točk v zadnjih dvajsetih letih". Spomnil je na obisk ruskega predsednika Vladimirja Putina na stoti obletnici postavitve Ruske kapelice pod Vršičem in na odkritju spomenika ruskim vojakom v Ljubljani. "Tega čustvenega dogodka ne bomo nikoli pozabili," je dejal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje