Novi sistem naj bi začel veljati avgusta, "zdaj pa so na vrsti končne priprave", je dejala evropska komisarka Mariann Fischer Boel. Vinska reforma naj bi bila potrebna, ker izvoz evropskih vin, čeprav je Unija največja pridelovalka vin na svetu, raste počasneje od uvoza drugih vin, zato evropskim pridelovalcem ostajajo presežki.

Spremenjeni sistem bo prispeval k uravnoteženosti trga za vino, reforma pa med drugim predvideva tudi hitro prestrukturiranje vinskega sektorja z uvedbo prostovoljnega triletnega programa krčenja nasadov in pomoč pri odstranitvi presežnih količin vina in nekonkurenčnega vina s trga. Postopno bodo ukinjene subvencije za krizno destilacijo in destilacijo pitnega alkohola, denar iz nacionalnih sklopov sredstev pa se bo lahko porabil za promocijo na trgih tretjih držav, inovacije in posodobitev vinogradov in kleti.

Kakšna usoda bo doletela cviček?
Proizvajalci so se reformi sicer že nekaj časa upirali, saj menijo, da bi ukrepi lahko škodili tradiciji proizvodnje vin, škodili prodaji in ogrozili njihovo prihodnost. V nevarnosti naj bi bili predvsem italijanski Chianti, španska Rioja ter francoski Chablis in burgundec, pa tudi slovenski cviček.