Ob tem revizorji opozarjajo, da bo morala Unija morda celo preložiti uvedbo prepovedi prodaje vozil z motorji z notranjim zgorevanjem, trenutno predvideno za leto 2035.

Kot so sporočili z Evropskega računskega sodišča, naj bi bilo do leta 2030 na evropskih cestah približno 30 milijonov vozil brez izpustov. Skoraj vsa nova vozila, registrirana od leta 2035 naprej, pa naj bi imela le akumulatorski pogon.

Vendar pa v trenutni strategiji EU-ja ni ocenjena zmogljivost njene industrije baterij za zadovoljitev tega povpraševanja. Prav tako Unija ni količinsko in časovno določila ciljnih vrednosti za proizvodnjo baterij, opozarjajo revizorji EU-ja.

Zmogljivosti EU-ja za proizvodnjo baterij se sicer razvijajo zelo hitro. Med letoma 2020 in 2030 bi se lahko povečala s 44 gigavatnih ur na 1200 gigavatnih ur.

Vendar pa bi se ta rast lahko upočasnila zaradi geopolitičnih in gospodarskih dejavnikov. Med drugim bi lahko proizvajalci baterij proizvodnjo zaradi ugodnejših pogojev in subvencij preselili iz EU-ja v druge regije, predvsem ZDA, opozarjajo.

EU močno odvisen od uvoza surovin

Poleg tega je EU močno odvisen od uvoza surovin, predvsem iz nekaj držav, s katerimi nima trgovinskih sporazumov. 87 odstotkov surovega litija uvozi iz Avstralije, 80 odstotkov mangana iz Južne Afrike in Gabona, 68 odstotkov surovega kobalta iz DR Kongo in 40 odstotkov surovega naravnega grafita iz Kitajske.

Evropa ima sicer več rezerv rud, vendar od njihovega odkritja do začetka izkopavanja traja vsaj od 12 do 16 let, zaradi česar se ni mogoče hitro odzvati na povečanje povpraševanja. V skladu z zdajšnjimi pogodbami je pri proizvodnji baterij oskrba s surovinami običajno zagotovljena le za dve ali tri leta vnaprej.

Težava je tudi rast cen teh surovin in energije, kar je še eden izmed dejavnikov, ki bi lahko ogrozili konkurenčnost proizvodnje baterij v EU-ju.

Revizorji opozarjajo na dva mogoča črna scenarija, če EU ne bi dosegel načrtovane proizvodnje baterij. Prvi je, da bi bil EU prisiljen odložiti prepoved prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem, ki ga zdaj načrtuje za leto 2035, in tako ne bi izpolnil ciljev glede ogljične nevtralnosti.

Drugi scenarij pa je, da bi za dosego tega cilja morala Evropska unija uvažati veliko baterij in električnih vozil iz tretjih držav. To bi škodilo njeni avtomobilski industriji in v njej zaposleni delovni sili.