Premier: Komisija ni imela vseh podatkov.

Razlog je predvideno veliko povečanje pokojninskih odhodkov v prihodnjih desetletjih. Slovenija mora tako poskrbeti za proračunsko strategijo za odpravo čezmernega primanjkljaja, izboljšave fiskalnega okvira in kakovosti javnih financ ter nadaljnjo reformo pokojninskega sistema in ambicioznejšo srednjeročno proračunsko strategijo, opozarjajo v Evropski komisiji.

Letos naj bi se javnofinančni primanjkljaj stabiliziral
Komisija še ocenjuje, da sta lahko deleža javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga višja od ciljnih zaradi optimistične napovedi glede prihodkov Slovenije za letos, ki jim sledijo tudi ugodne napovedi za prihodnje leto. Možnost prekoračitve pri odhodkih in to, da ukrepi, ki podpirajo načrtovano konsolidacijo, pa še niso popolnoma sprejeti.

V skladu s programom za stabilnost, ki ga je Slovenija poleg še devetih članic Evropske unije morala predložiti Evropski komisiji, naj bi se leta 2009 javnofinančni primanjkljaj povečal na 5,7 odstotka BDP-ja, letos pa naj bi se stabiliziral. Leta 2013 naj bi se delež primanjkljaja znižal pod prag treh odstotkov BDP-ja. Bruto delež javnega dolga naj bi se s 34,4 odstotka BDP-ja v lanskem letu povečeval do leta 2011, nato pa stabiliziral na približno 42 odstotkih.

Komisija pri svoji oceni upoštevala gospodarsko in finančno krizo
Komisija v svoji oceni piše, da je treba pri ocenjevanju upoštevati gospodarsko in finančno krizo, zaradi katere so se po letu 2009 javne finance močno poslabšale in ki je bila povod za odločitev Sveta, da sproži postopke zaradi čezmernega primanjkljaja za večino držav članic. Dodaja, da sta med desetimi državami, za katere je bila tokrat pripravljena ocena, le Danska in Luksemburg v letu 2009 svoj javnofinančni primanjkljaj ohranila pod tremi odstotki, čeprav se je v letu 2010 nujno fiskalno stanje izrazito poslabšalo.