Soglasja, ki je potrebno pri odločanju o schengenski širitvi, še ni, zato bosta Romunija in Bolgarija še čakali pred vrati schengna, čeprav že dve leti izpolnjujeta vsa tehnična in pravna merila za vstop. Ministri za notranje zadeve držav članic Evropske unije so v Bruslju sprejeli le ohlapno politično zavezo, kjer so se zavezali, da se k vprašanju sprejema Romunije in Bolgarije v schengen vrnejo še letos. Pomisleke o vstopu omenjenih dveh držav v schengen imajo predvsem Nizozemska, Nemčija, Avstrija in Finska.

Državni sekretar na notranjem ministrstvu Robert Marolt, ki se je udeležil zasedanja, je povedal, da Slovenija vstop Romunije in Bolgarije v schengen že ves čas podpira, seveda pod pogojem, da državi izpolnjujeta vsa schengenska merila. Izrecno je državi danes podprlo več članic Unije: Slovaška, Poljska, Grčija, Italija, Švedska, Latvija in Poljska.

Najprej poročilo Komisije v okviru mehanizma spremljanja izpolnjevanja reform
Ministri so se načelno dogovorili, da bo vstop dvojice držav v schengen dvostopenjski, torej da bodo najprej odpravili nadzor na zračnih in morskih, nato na kopenskih mejah, a brez kakršnih koli konkretnih rokov. Članice se bodo k temu vprašanju po pričakovanjih vrnile šele v drugi polovici leta, med litovskim predsedovanjem, najverjetneje šele decembra, saj bodo najprej počakale na poročilo Evropske komisije v okviru mehanizma spremljanja izpolnjevanju reform Romunije in Bolgarije v pravosodju ter o napredku v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

Ta mehanizem je EU prvič in doslej edinkrat uvedel ob vstopu Romunije in Bolgarije zaradi pomislekov članic glede njune pripravljenosti na spoštovanje evropskih meril na področju pravosodja. Nezadosten napredek v boju proti korupciji in kriminalu ter pri izvajanju reform v pravosodju je tudi glavni argument nasprotnic njunega vstopa.

Nemci se bojijo migracij z Zahodnega Balkana
Po prvotnih načrtih naj bi Romunija in Bolgarija, najmlajši članici Evropske unije, v schengen vstopili že marca 2011, vendar sta že tedaj Nemčija in Francija temu odločno nasprotovali, češ da morata državi prej pokazati zadosten napredek v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu. Da bi preprečilo njun zastoj na poti v schengen, je poljsko predsedstvo septembra 2011 predlagalo kompromis o postopnem vstopu, po katerem bi najprej odpravili nadzor na njunih zračnih mejah, odločitev o spornejši kopenski meji pa bi sprejeli pozneje.

Kot enega osrednjih razlogov za nemško stališče navajajo strah pred ekonomsko migracijo revnega romunskega in bolgarskega prebivalstva, ta strah za zdaj krepi predvsem migracija z Zahodnega Balkana. Lani je bilo v Nemčiji največ prosilcev za azil med romunskimi državljani, okrog deset tisoč, kar je dvakrat več kot leto predtem. Večinoma je šlo za Rome, ki dolgotrajnejše reševanje prošenj za azil očitno izkoriščajo zaradi ekonomskih razlogov - v obdobju čakanja na odločitev to navadno traja več mesecev, 90 odstotkov tovrstnih prošenj z Balkana pa je na koncu zavrnjenih - Nemčija namreč poskrbi za nastanitev, hrano in finančno podporo.

Schengenski prostor ima 26 članic. Od leta 2007 je v njem tudi Slovenija. Iz EU-ja so v njem vse države razen Cipra, Velike Britanije, Irske, Bolgarije in Romunije, od nečlanic EU-ja pa Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein.