Gre za ukrepe na področjih vladavine prava, boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, upravljanja migracij in temeljnih pravic.

Države članice tako sledijo oktobrskemu predlogu Evropske komisije, da se BiH-u podeli status kandidatke. Komisija je ob tem poudarila, da morajo oblasti v Sarajevu opraviti določene korake na področjih neodvisnosti sodstva, preprečevanja konflikta interesov, boja proti korupciji in učinkovitega upravljanja migracij ter svobode medijev in izražanja.

BiH je prošnjo za članstvo v EU-ju vložila februarja 2016.

Slovenija je ves čas zagovarjala stališče, da je glede na geopolitične razmere zdaj čas, da se po Ukrajini in Moldaviji status kandidatke podeli tudi Bosni in Hercegovini.

Slovenski premier Robert Golob je tvitnil, da je današnja odločitev o podelitvi kandidatskega statusa BiH-u ena najpomembnejših geostrateških in političnih odločitev, ki jih je EU sprejela v zadnjem obdobju. Golob se je za podelitev kandidatskega statusa BiH-u zavzel že na junijskem vrhu unije, a so voditelji takrat zgolj izrazili pripravljenost, da to storijo.

"Ljudem v BiH-u sporočamo, da je njihova prihodnost v naši skupni evropski hiši. V veliko zadovoljstvo in veselje nam je, da bomo prihodnost celotne Evrope gradili skupaj," je poudaril.

"To je šele začetek, a je končno začetek zgodbe z dobrim koncem," je tvitnil predsednik republike Borut Pahor in dodal, da se za Zahodni Balkan rojeva novo upanje. Predsednik republike je na Twitterju zapisal, da je ponosen, da je Slovenija dala predlog o podelitvi statusa in vztrajala tudi tedaj, ko se je zdelo nemogoče.

Da je ponosna, da je Slovenija odigrala vodilno vlogo pri podpori BiH-u za status države kandidatke, je tvitnila tudi zunanja ministrica Tanja Fajon. Dodala je, da je navdušena nad idejo, da bomo v prihodnosti skupaj v EU-ju. "Še posebej velik dan je danes za mlade v BiH-u in njihovo prihodnost," je poudarila.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je na Twitterju poudaril, da je to močno sporočilo ljudem v tej zahodnobalkanski državi. "Pomeni pa tudi jasno pričakovanje, da nove oblasti izvedejo reforme," je zapisal. "Prihodnost Zahodnega Balkana je v EU-ju," je dodal.

Status kandidatke kot priložnost in izziv

Politični predstavniki v BiH-u so zadovoljni z današnjo odločitvijo o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v uniji. BiH-u je čestital tudi visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Christian Schmidt, večina političnih akterjev v državi pa status hkrati vidi kot priložnost in velik izziv.

Član predsedstva BiH-a iz vrst Hrvatov Željko Komšić je za radio Sarajevo ocenil, da je podelitev statusa kandidatke Bosni in Hercegovini "vsekakor dobra novica, čeprav gre dejansko za geopolitični nagovor EU-ja regiji Zahodnega Balkana, ki je očitno posledica ruske agresije na sosednjo Ukrajino".

Po drugi strani pa je po njegovem prepričanju to velika priložnost in hkrati odgovornost za vse politične akterje v BiH-u, saj bo začetek pogajalskega procesa z EU-jem možen šele po izpolnitvi ključnih prioritet, ki jih je določila Evropska komisija.

Srbska članica predsedstva BiH-a Željka Cvijanović je po navedbah srbskih medijev prav tako dejala, da je to dobra novica za vse državljane BiH-a in poudarila, da gre pri tej odločitvi za mejnik in "za strateški cilj, pri katerem so bile na politični ravni enotne vse stranke".

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti za BiH Christian Schmidt je čestital državljanom Bosne in Hercegovine. "Status kandidatke je ključni korak v nadaljnjem usklajevanju BiH-a s standardi in predpisi EU-ja. To je tudi priložnost za politične voditelje, da delajo v korist ljudi. Proces bo težak in bo zahteval vztrajnost, trdo delo in resnično predanost. Zahteva odločne politike in funkcionalne institucije, pripravljene delati v interesu države. Pred vami so veliki izzivi, ki pa so vredni truda," je dejal Schmidt.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je ob tem na Twitterju zapisal: "Pozdravljam odločitev voditeljev Evropske unije, da BiH priznajo kot kandidatko za članstvo v EU-ju. Čas je, da EU ter mi v BiH in entitetah skupaj in kot partnerji dokončamo ta proces v obojestransko zadovoljstvo".

Napovedal je, da bo pozval politične akterje v BiH-u, naj EU zaprosijo za finančno podporo v višini 20 milijard evrov do leta 2027, kar bi po njegovih besedah omogočilo, da BiH "uskladi svoje zakone, standarde in institucije s standardi EU-ja, pri tem pa spoštuje ustavo in daytonski sporazum".

Hrvaški premier Andrej Plenković je na Twitterju čestital Bosni in Hercegovini. "Ponosni in veseli smo, Svet EU-ja je potrdil status kandidatke za BiH, za katerega se je Hrvaška močno zavzemala! Naša soseda in prijateljica si je zaslužila podporo EU-ja, kar je tudi spodbuda za nadaljnje reforme in dogovor o spremembah volilne zakonodaje. Čestitke iz srca!" je zapisal.

Številni mediji v BiH-u so sicer ob poročanju o podelitvi statusa kandidatke za članstvo v EU-ju Bosni in Hercegovini današnji dan označili za zgodovinskega, v središču Sarajeva pa so na pobudo predsednika vlade sarajevskega kantona Edina Forta že popoldne obesili ogromno zastavo EU-ju.

Kurti predal prošnjo Kosova za članstvo v EU-ju

Kosovski premier Albin Kurti je v Pragi češkemu ministru za evropske zadeve Mikulašu Beku predal prošnjo Kosova za članstvo v Evropski uniji, ki ji Češka trenutno predseduje. Kot je dejal po srečanju, gre za "zgodovinski dan za kosovski narod in izjemen dan za demokracijo na Kosovu".

"Pismo, ki ga nosim, vsebuje upanja in sanje naših državljanov. Govori o naših težnjah, da se pridružimo EU-ju, s katerim delimo skupne vrednote in ideje," je izjavil Kurti.

Bek je kosovskemu premierju zagotovil, da bo Kosovo imelo podporo Češke pri nadaljnjih korakih na poti v EU. "Verjamemo, da je naša skupna prihodnost edina pot za reševanje problemov v regiji," je dejal češki minister.

Vlogo za sprejem Kosova v EU so v sredo na slovesnosti v Prištini podpisali Kurti, predsednica države Vjosa Osmani in predsednik kosovske skupščine Glauk Konjufca.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v odzivu na vložitev prošnje danes dejal, da Priština s tem uradno krši washingtonski sporazum. Po njegovih besedah pa nekatere države EU-ja kršijo evropsko pogodbo, v kateri je "pogoj, da lahko zaprosite za članstvo v EU-ju, ta, da ste evropska država".

Dodal je, da bo več o odzivu Beograda znano nocoj, tudi glede zahteve za napotitev srbske vojske na Kosovu v skladu z resolucijo VS ZN-a 1244, po seji vlade.