Vse preveč Evropejcev se namreč sooča s težavami pri čezmejnem dostopanju do proizvodov in storitev prek spleta, poudarjajo v Bruslju. Internet je del vsakdana, vendar so evropski potrošniki in podjetja v digitalnem zaporu, kar je v 21. stoletju absurdno, je marca ob predstavitvi obrisov strategije poudaril podpredsednik komisije Andrus Ansip, pristojen za enotni digitalni trg.

Več kot polovico svetovnega digitalnega trga, 57 odstotkov, danes predstavljajo ameriške spletne storitve, čezmejne spletne storitve v EU-ju le štiri odstotke, druge nacionalne spletne storitve pa 39 odstotkov.

315 milijonov Evropejcev vsak dan uporablja internet, a le 15 odstotkov potrošnikov se odloči za čezmejne spletne nakupe in le sedem odstotkov malih in srednjih podjetij v EU-ju ponuja čezmejne spletne storitve.

Več kot 85 odstotkov ljudi, ki kupujejo na spletu, pravi, da je cena za čezmejno dostavo pošiljk zanje najpomembnejši dejavnik, 62 odstotkov podjetij, ki so pripravljena prodajati na spletu, pa kot enega največjih problemov izpostavlja previsoke cene dostave.

Popolnoma delujoč enotni digitalni trg bi lahko po bruseljskih izračunih k evropskemu gospodarstvu prispeval 415 milijard evrov na leto in ustvaril na sto tisoče delovnih mest.

To je nekaj statističnih podatkov, s katerimi komisija ponazarja nujnost ukrepanja za vzpostavitev resnično enotnega digitalnega trga v EU-ju, ki ga opredeljuje v sprejeti strategiji.

Časovnica do konca 2016
Strategija temelji na treh ciljih: boljši dostop potrošnikov in podjetij do digitalnih proizvodov in storitev, ustvarjanje pravega okolja za razcvet digitalnih omrežij in storitev ter oblikovanje evropskega digitalnega gospodarstva in družbe z dolgoročnim potencialom za rast.

Vključuje 16 pobud za uresničitev omenjenih treh ciljev s časovnim načrtom, ki predvideva njihovo izvedbo do konca prihodnjega leta.

Za boljši dostop potrošnikov in podjetij do digitalnih proizvodov in storitev komisija predlaga olajšanje čezmejnega elektronskega poslovanja z usklajenimi potrošniškimi in pogodbenimi pravili ter učinkovitejšo in cenovno ugodnejšo dostavo pošiljk.

Ključen del strategije so ukrepi za odpravo geografskih zapor, ki so po navedbah komisije diskriminacijska praksa, uporabljana iz komercialnih razlogov. Vse preveč Evropejcev namreč ne more čezmejno dostopati do proizvodov in storitev prek spleta, pogosto brez kakršne koli utemeljitve.

Za uresničitev prvega cilja je komisija zagnala Tudi preiskavo v okviru zakonodaje za varstvo konkurence v elektronskih storitvah v EU-ju.

Prav tako bo do konca leta predlagala zakonodajo za uskladitev pravil o avtorskih pravicah v članicah EU-ja. Komisija želi s tem zagotoviti, da bodo lahko Evropejci filme, glasbo ali članke, ki jih kupijo na spletu, uporabljali tudi, ko potujejo v druge članice unije, ne le doma.

Prav tako želi komisija čezmejno poslovanje spodbuditi s poenostavitvijo ureditev davka na dodano vrednost (DDV). Stroški, povezani z DDV, ki so posledica različnih zahtev, namreč po bruseljskih ocenah znašajo 80 milijard evrov.

Skrb za zasebnost
Za zagotovitev okolja za razcvet digitalnih omrežij in storitev komisija načrtuje reformo pravil na področju telekomunikacij, medijev in avdiovizualnih storitev, da bi jih prilagodila novim izzivom, na primer vse večjemu številu govornih klicev na spletu.

Komisija bo preučila tudi vse večji pomen spletnih platform - iskalnikov, družbenih medijev, trgovin z aplikacijami - ter preučila možnosti za okrepitev zaupanja v spletne storitve. 72 odstotkov internetnih uporabnikov v Evropi namreč skrbi razkrivanje preveč osebnih podatkov.

Za krepitev zaupanja in varnosti pri uporabi digitalnih storitev bo komisija do konca leta preučila direktivo o varstvu zasebnosti na spletu, kar bo nadgradnja novih pravi o varstvu zasebnosti, ki bo morala biti sprejeta do konca leta.

Za oblikovanje evropskega digitalnega gospodarstva in družbe z dolgoročnim potencialom za rast komisija predlaga pobudo za prost pretok podatkov v Evropi in pobudo evropskega oblaka, sicer pa se bo med drugim osredotočila na pomoč industrijskim panogam pri vključevanju novih tehnologij in prehodu na pametni industrijski sistem.

O digitalni strategiji bodo na zasedanju 25. in 26. junija razpravljali voditelji članic EU-ja.